Do desničarske swojati nestrpen OFF (4350 bralcev)Torek, 30. 1. 2007
tomazza
OFF Napovednik
Nemčija, trenutno predsedujoča Evropski Uniji, je že na začetku svojega polletnega mandata visokoleteče napovedovala, da bo ena njenih ključnih nalog tudi priprava vseevropske strategije za boj proti desničarskemu ekstremizmu. Dober mesec kasneje pa smo lahko že priča tudi prvim obrisom te strategije, ki pa posla z najdonosnejšim spominkom iz nemške zgodovine, nacistično svastiko, le ne bo pokvarila.
Da pa nemško predsedstvo razkazovanja nacističnih simbolov, med katerimi ima osrednjo mesto prav svastika, ne bo prepovedano, pa uradno le niso zaslužni nemški trgovci z omenjenimi suvernirji, ki jih malikuje desničarska svojat po vsem svetu. Razkazovanje nacističnih simbolov, med njimi tudi svastike, tako ne bo prepovedano zaradi pritožbe evropskih hindujcev, saj je prav svastika pravzaprav že 5000 let star hindujski simbol.
Nemško širokoustenje glede boja proti povsod po Evropi naraščajočemu desničarskemu ekstremizmu naj bi se tako osredotočilo predvsem na zakonsko prepoved javnega spodbujanja k nasilju in sovraštvu ter zanikanju ali podcenjevanju genocida iz rasističnih ali do tujcev sovražnih motivov. Samo razkazovanje in bahanje z nacističnimi simboli pa v zakonsko prepoved ne bo vključeno. Da pa tudi ti nemški načrti ne bodo kar tako izvedljivi, pa pove podatek, da se o podobnih zakonskih prepovedih članice že dosedaj večkrat niso uspele dogovoriti, ker ji v imenu desničarskih državljanskih pravic in svobode govora nasprotujejo v Veliki Britaniji, Italiji in na Danskem.
Poslušate do domače, evropske in vsesvetovne desničarske svojati ekstremno nestrpen OFF Program Radia Študent!
OFF Program
Prvi izraelski letalski povračilni napad v zadnjih dveh mesecih na mejnem prehodu Karni na severu Gaze je slaba popotnica za premirje, o katerem sta se dogovorili palestinski gibanji Fatah in Hamas. Nič ne bo pomagalo tudi to, da sta včerajšnji samomorilski napad v letovišču Eilat ob Rdečem morju, za katerega so prevzeli odgovornost Brigade mučenikov al Akse in Islamski džihad, predsednik Abas in opozicijski Fatah obsodila. Kajti tiskovni predstavnik na zadnjih palestinskih volitvah zmagovitega Hamasa Favzi Barhum ostaja prepričan, da je napad legitimen upor proti Izraelu in naravni odgovor na izraelsko vojaško politiko na Zahodnem bregu in na območju Gaze kot tudi na še vedno trajajoč bojkot palestinske vlade pod vodstvom Hamasa.
Ob bombnih napadih pa še naprej žalujejo tudi šiiti v Iraku. Višek desetdnevnega praznika žalovanja – ašure - so tokrat zaznamovale eksplozije v Bagdadu in Kankinu ter Mandali, iraških mestih na meji z Iranom. Umora vnuka preroka Mohameda Imama Huseina v 6. stoletju se bodo še posebej spominjali svojci najmanj 36-ih ubitih šiitov. To je pač nov dokaz, da 10.000 iraških varnostnih sil varnosti v Iraku še ni sposobno zagotoviti. Daleč največ šiitskih romarjev, ocenjujejo da 2 milijona, pa se je zbralo v Karbali južno od Bagdada, od koder pa o sunitskih bombnih napadih zaenkrat še ne poročajo.
Se pa za mir po uspešnem obračunu z islamisti, v katerem sta sodelovali tudi etiopska in ameriška vojska, zavzema somalijski predsednik Abdullahi Yusuf Ahmed. Prepričan je, da se bi lahko 16-letna krvava državljanska vojna končala z nacionalno spravno konferenco, h kateri bi bili pripuščeni tudi takoimenovani zmerni islamisti, ki so se pripravljeni odpovedati nasilju. Pravi razlog visokoleteče konference je sicer to, da z njo in s sodelovanjem islamistov Evropska unija pogojuje sofinanciranje mirovne misije Afriške Unije v državi. Odločitev o misiji je sicer že sprejeta, toda zaradi pomanjkanja žive sile in finančnih sredstev še noben vojak ni stopil na somalijska tla.
Potekajoči vrh Afriške unije pa ne bo mogel kar tako mimo razmer v sudanskem Darfurju. Za to je pod okriljem Amnesty International v skupnem pozivu za okrepitev prizadevanj za zagotovitev učinkovitih mirovnih sil v Darfurju poskrbelo 19 nekdanjih voditeljev držav, med njimi pa zaradi romanja v Indijo službeno odsotnega predsednika Drnovška slovenske barve brani tudi Milan Kučan. Za kaj pri pozivu pravzaprav gre, pa nam bo povedala Metka Naglič iz domače izpostave Amnesty International.
///////////////////////////////////////
Zakaj pa se je konkretno odločil podpreti mirovna prizadevanja v Darfurju, pa bo pojasnil tudi še vedno edini nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan.
///////////////////////////////////////
Prav zaradi Darfurja pa bo za 750 000 dolarjev bogatejši sudanski aktivist za človekove pravice Mosad Mohamed Ali, ki je skupaj z nekdanjim generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom prejemnik nagrade Olafa Palmeja za leto 2006. Anan naj bi si 750 000 ameriških zelencev prislužil, ker je 10 let sicer neuspešno poudarjal, da je razvoj nujen del prizadevanj za varnost.
Ne za varnost, ampak predvsem za gospodarski razvoj pa se namerava na svojem osvajalskem pohodu čez 8 afriških držav zavzemati kitajski predsednik Hu Jintao. V kitajsko interesno področje na črni celini sodijo Kamerun, Liberija, Sudan, Zambija, Namibija, Južnoafriška republika, Mozambik in celo Sejšeli. Afriki, ki je postala pomemben vir nafte in drugih naravnih virov za Kitajsko, bo ta pomagala tudi pri odpravljanju revščine in zunanjetrgovinskega dolga.
Je pa za odpravo posameznih nacionalnih simbolov v Bosni in Hercegovini poskrbelo tamkajšnje Ustavno sodišče. Državni simboli – grb, zastava in himna – obeh entitet, bošnjaško-hrvaške in Republike Srbske, so neustavni in ne veljajo več, ker oba parlamenta teh neskladnosti v skladu z ustavo nista odpravila. Kljub temu, da je federacija BiH ob grb in zastavo, Republika Srbska pa še ob himno, dvomimo, da bo s tem diskriminacija v tem evropskem protektoratu tudi dejansko odpravljena.
Se je pa brez dlake na jeziku za popolno prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih v celotni Evropski Uniji zavzel komisar za zdravje Markos Kiprianu. Takšno prepoved sicer zaenkrat uveljavljajo samo na Irskem, za takšno stališče Bruslja pa naj bi bilo zaslužno predvsem dejstvo, da pasivno kajenje letno ubije najmanj 19.000 Evropejcev, ki ne kadijo. Glede na to, da se s prihajajočo prepovedjo kajenja ubadajo celo klubi na Metelkovi, pa ni nobenega dvoma, da ne bi takemu navodilu iz Bruslja podlegel tudi domači minister za zdravje Andrej Bručan.
Nadaljuje pa se tudi besedni boj in interpretacija policijske resnice nadzora družine Strojan in njenih obiskovalcev v Postojni med odhajajočim varuhom za človekove pravice Matjažem Hanžkom in politično profiliranim vrhovnim tožilstvom. Takole se je na navedbe državnega tožilstva, da nadzor ni bil nezakonit, odzval Matjaž Hanžek.
///////////////////////////////////////
Tožilstvo pa ostaja prepričano, da so varuhove izjave neresnične in da pomenijo nestrpno in izkrivljeno prikazovanje njihovih ugotovitev. Ker se imamo v Aktualno politični redakciji redko priložnost kaj pomeniti z nekdanjim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom, pa smo izkoristili priložnost in ga povprašali, komu verjame v zadevi policijskega nadzora družine Strojan in njenih obiskovalcev.
///////////////////////////////////////
Bolj slabo pa bo pred domačo javnostjo odgovarjala blejska župnija, ki si je po 15-ih letih ponovno omislila vstopnino za na blejski otok. Kljub nedokončani denacionalizaciji otoka je blejska župnija za upravljanje ustanovila Družbo svetega Martina, katere 100-odstotni lastnik je in ki odrasle za vstop na blejski otok mirno odere za 3 evre. Te pa naj bi zaradi neposluha ministrstva za kulturo namenili izključno obnovi cerkvice na otoku.
|
