Četrtek, 22. 2. 2007
miha
* »Picajolo« je lik mladega uporniškega punkerja, ki popolnoma stereotipno pristopa do zanj ključnih življenjskih nazorov, saj menda družba Picajolu ni ponudila druge mžnosti. Iz tega razloga se je odločil za upor, alkohol, agresijo, depresijo, brezskrbno popivanje in za nameček še neobremenjen seks. Ker se mali in omejeni svet mladega upornika z leti nikakor ne spreminja, le ta ugotovi, da je preprosto zapisan punku... until the day I die!
Tako se v novi probleki predstavljajo istrski punk posebneži Tito's Boys, ki so v okvirih svoje domovine že zaradi imena dokaj provokativno naravnani, saj njihovi tako ikonografija kot ideologija ne prinašata simpatij večinske populacije na Hrvaškem. Tito's Boys namreč uporabljajo množico komunističnih simbolov, zvezdo, srp in kladivo ter seveda samo ime bivšega predsednika, česar pa ne dojemajo smrtno resno oziroma s kakšnimi koli resnejšimi političnimi namerami. Mladci iz Rovinja vso to zunanjo podobo uporabljajo dokaj neobremenjeno, z zanimivim kančkom nostalgije po bivši skupni državi in po časih pionirjev, ki jih titovi fantje po vsej verjetnosti nikoli doživeli. Tito's Boys so predvsem zajebantski band, ki se izogiba preveč direktne družbeno politične kritike in jo rajši lansira med javnost na dodobra prikrit in domiseln način. Skratka, fantje so bližje zabavnjaški zasedbi kot aktivističnim punkerskim glasnikom, brez naivnih želja po rušitvi sistemov in svetov skozi glasbeno udejstvovanje.
Tito's Boys bi lahko po svoji strukturi orisali kot enega najznačilnejših podzeminh produktov Istre, kjer se v podobni liniji gibljejo tudi nedvomne staroste punk rocka iz Pule in tudi nedvomni vzorniki titove mladine Kud Idijoti ali skrajnejša frakcija kakšnega Francija Blaškovića, pomešano z udarnejšimi zvoki brezkompromisnih Fakofbolan. Vsi omenjeni izvajalci so dodobra zaznamovali lokalno in širšo glasbeno sceno in vzpostavili Istro z velikim poudarkom na Puli kot nekakšno središče tovrstnega glasbenega dogajanja. Vsakoletno festivalsko dogajanje in duh prostora je prav na špici Istre omogočil močno in povezano sceno, ki se plodno razvija že četrt stoletja. Eni od nadaljevalcev specifike tega področja so prav Tito's Boys, ki so skrajno široko zastavili ustvarjanje in izvedbo svoje večinoma avtorske glasbe.
Druga studijska plošča »Picajolo« je zanimiva zbirka različnih vplivov in pristopov fantov iz Rovinja, ki se spreminjajo in presenečajo od komada do komada. Poigravajo se z mnogimi preizkušenimi vzorci zgodnjega punka, osnovnega rock'n'rolla, daljnimi odmevi jugoslovanskega novega vala in dokaj močnimi vsadki skaja, ki se odlično prileže po množici enoličnih udarnejših kompozicij. Fantje se več kot očitno referirajo na svoje velike vzornike Ramones, ki jih sicer zlahka dosegajo v svoji preprostosti, ne pa tudi v glasbeni domiselnosti. Svojo zvestobo in poklon mračnim new yorčanom Tito's Boys izkazujejo z izposojo glasbenega dela komada »Đorđo putano«, priredbe iz močnim avtorskim nabojem.
Med ostalimi štirinajstimi komadi smo večinoma priča hitrim in neposrednim hojladrija punkerskim izbruhom z dokaj neklasično izrazno noto. Preprost a močan ritem in značilno rohnenje kitare, ki ga lahko zasledimo v udarnih punkerskih izbruhih kot sta »Preživjeti« ali »Neshvaćeni degenerik«, se v nadaljevanju meša s čudaškimi lokalno pogojenimi popevkarskimi izpadi kot na primer v komadu »Story of the Picajolo punk guy« in »Istina«. Zasedbinemu pozitivnemu vzdušju in neobremenjenemu žurerskemu pristopu se še veliko bolj prilegajo ska in regejaški izleti všečnih komadov »Radio Rovinj« ali »Kod moma«.
Tito's Boys so kljub svoji preprostosti odlični interpreti stare, že malce nostalgične punkerske izraznosti, ki se najrajši poslužuje D.I.Y. prisopa k ustvarjanju, snemanju in izdajanju, kar se popolnoma sklada tudi z njihovimi kranjskimi založniki. Bum Records, ki deluje v sklopu kranjskega Izbruhovega kulturnega bazena, se je s časom izkazala za povsem relevantno založbo našega področja, saj pazljivo izbirajo med množico bandov zaenkrat slovesnko hrvaške regije. Izdaja drugega albuma Tito's Boys je tako prinesla nove potenciale. Morda fantom manjka malce večji delež avtorskega vložka, obenem pa se zaenkrat še otepajo prevelike naivnosti tako v glasbenem kot v izpovednem smislu. Vsekakor je potrebno zasedbo Tito's Boys preveriti na živih nastopih, ki so, veliko bolj kot studio, njihovo osnovno izrazno orožje, kjer tovrstena punk rockerska udarnost z vsemi svojimi gurmanskimi dodatki ponavadi zadane v polno.
pripravil Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>