Teden se je obrnil in pred vami so minute turbulenc, ki so tokrat vznemirjale politični in javni prostor Evropske unije. Slovenija je zagotovila podporo pri vstopanju v članstvo dvema bivšima zveznima sestrama, Makedoniji in Črni gori, Oskarja za tujejezični film je prejel nemški »Življenje drugih«, po bruseljskih kuloarjih pa so ponovno odmevali strahovi o staranju prebivalstva.
In ravno o slednjem so razpravljali ministri EU za zaposlovanje. Najmočnejše orožje proti staranju prebivalstva in revščini je – tako oni - dejavno staranje. Slovenija po besedah ministrice Marjete Cotman tovrstno strategijo že pripravlja v obliki delnih upokojitev. Sredi tedna se je tudi finančni minister Andrej Bajuk ukvarjal z rodnostjo. Ob dobri oceni, ki jo je Svet EU podal o programu stabilnosti za Slovenijo v obdobju od 2006 do 2009, je Bajuk zadovoljno zacepetal, a obenem opozoril, da dolgoročni ekonomski kazalci zaradu staranja prebivalstva Sloveniji napovedujejo nevzdržno situacijo. »Neizogibno je, da bodo Slovenci delali vedno dlje, pa tudi, da bodo imeli nižje pokojnine«, je še dodal minister. Da pa situacija ne bo postala preveč patološka, je Bajuk napovedal sprejem novega zakona o trgu finančnih instrumentov, ki bi mu sledil še zakon o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve, Joaquin Almunia, je tovrstne napore vseh držav članic označil za ne dovolj učinkovite. Medtem pa joškate boginje plodnosti točijo kamnite solze za vrati evropskih muzejev.
Za drugimi vrati so se začela pogajanja med Evropsko unijo in ZDA. Gre za kovanje novega sporazum o izmenjavi podatkov letalskih potnikov, v večjo varnost in blagor ameriških državljanov. Amerikanosi so julija postavili rok za izpopolnitev novega sporazuma, ki bo zamenjal začasen dogovor iz lanskega oktobra. Če sporazum ne bo dosežen, evropskim letalskim družbam grozi prepoved pristajanja na ameriških tleh, pa tudi morebitne tožbe potnikov zaradi nezakonitega posredovanja njihovih osebnih podatkov. Začasni sporazum omogoča, da ameriške varnostne agencije pridobijo 34 podatkov, med drugimi vaš naslov, telefonsko številko, številko kreditne kartice in podatke o potovanju. Resnični apetit ZDA se izraža v presežkih: več informacij, več svobode pri rokovanju z njimi, daljše arhiviranje podatkov ...
Drugačne težave pestijo posamezne članice Evropske unije. Na neki farmi v jugovzhodni Bolgariji so se prašiči odločili za množični pogin, tiste, ki so preživeli, so zaklali. Razlog – prašičja kuga. Ta je udarila že v drugem žarišču letos, prisotnost bolezni v obeh novih vzhodnobalkanskih članicah, pa je razlog, da je Evropska unija prepovedala izvoz prašičev, svinjine in ostalih prašičjih izdelkov v ostale članice EU.
Tja se ne bo izvozil tudi prenekateri neprašičji izdelek, saj je omenjena država svojim petim tovorno-letalskim družbam prepovedala letenje znotraj Evropske unije. Družbe Air Sofia, Heli Air Services, Skorpion Air, Vega Airlines in Bright Aviation Services so evropske inšpektorje navdale s hudimi dvomi v njihove veščine upravljanja letal. Bolgarija je že od pridobitve članstva izključena iz evropskega letalskega prostora s posebno varnostno klavzulo.
Aviacijske žulje sta si na neformalnem srečanju v Mesebergu lizala tudi nemška kanclerka Merklova in francoski predsednik Chiracov Jaka. Strinjala sta se, da je potrebno stroške prestrukturiranja evropskega letalskega proizvajalca Airbusa pravično porazdeliti med obe državi. Izrazila sta svoje zaupanje vodstvu giganta, ki se je znašlo v hudi eksistencialni stiski. Načrt prestrukturiranja zamuja, in sicer zato, ker se Nemčija in Francija nista mogli sporazumeti o tem, katera od njiju bo ukinila veliko število delovnih mest, in o tem, kaj od novega letala A350XWB bo nastajalo kje. Merklova je napovedala tudi oster boj proti podnebnim spremembam.
Svoj boj s pomanjkanjem delovne sile bije Poljska. Milijon Poljakov, ki so se s trebuhom za kruhom razkropili širom evropskih držav, ki niso omejile pretoka delovne sile, je za seboj pustilo kopico delovnih mest. Predstavnik poljskega ministrstva za delo Janusz Grzyb je zato napovedal poenostavitev pravil za zaposlovanje Ukrajincev. Ti se naj bi zato raje legalno zaposlovali. Lani je na Poljskem zakonito delalo 3276 ukrajinskih državljanov, na črno pa nič manj kot sto tisoč. Ob šestoodstotni gospodarski rasti se največji eksodus delovno sposobne sile v poljski zgodovini pozna predvsem na sektorjih gradbeništva, kmetijstva, tekstilne industrije in transporta.
Svoje gradbeniške in transportne interese Poljaki stegujejo tudi na ekološko sporna področja. Avtocesta, ki bo sestavljala prometni koridor Via Baltica med Varšavo in Helsinki, je pošteno razburila Evropsko komisijo. Na področju krajev Augustow in Wasilkow se Poljaki mirno pripravljajo na gradnjo avtocestnih odsekov čez zaščiteni območji enega največjih pragozdov v Evropi in edinstvenega mokrišča na severovzhodu države. Trditve, da bodo čez pragozdnato dolino reke Rospode pač zgradili most, ne prepričajo komisarjev, ki Poljski v primeru nadaljevanja posegov v okolje evropskega pomena grozijo s Sodiščem evropskih skupnosti. To v primeru neupoštevanja komisije od Poljske lahko zahteva odredbo o začasni prekinitvi del.
Z enako lahkoto se evropske ambicije uresničujejo tudi poljski veliki sosedi – Ukrajini. Angela Merkel je po srečanju z ukrajinskim premierjem Viktorjem Janukovičem dejala, da Unija po vstopu novih držav še ni pripravljena na novo širitev. Odgovor ukrajinskemu predseniku Viktorju Juščenku, ki je EU obtožil, da preveč mečka pri podpori njegovi državi na poti v EU in zvezo Nato.
Malce manj obotavljajoče, je zvenel predsednik Evropske komisije, Jose Manuel Barroso, na srečanju z gruzinskim predsednikom Mihailom Sakašvilijem. Barroso ni izključil možnosti posredovanja vojaških sil EU v sporu med Gruzijo in celo četico osrednji oblasti pobeglih notranjih ozemelj, prvenstveno Abhazijo in Južno Osetijo. »Pripravljeni smo se bolj vključiti, pomagati sprtim stranem.« »Gruzijo imamo za evropsko državo«, je še navrgel Barroso.
Med dosežki evropske zunanje politike je tudi finančna pomoč Egiptu. Med leti 2007 do 2010 EU Kairu namenja 558 milijonov evrov razvojne pomoči za izvajanje reform.
Evropski velmožje so v tem tednu pozdravili razsodbo mednarodnega razsodišča glede vpletenosti Srbije v genocid, Slovenci pa smo doživeli obisk predsednika finskega parlamenta Paava Lipponena, ki je ocenil, da sta si državi v stališčih bližje kot na zemljevidu, in z našimi veljaki pomalical Kosovo, Evropsko ustavno pogodbo in ostale zimzelene napeve. Evrobarometer je medtem ugotovil, da smo v Sloveniji nadpovprečno srečni, radi delamo, ne verjamemo v dobre pokojnine, smo daleč od najdražjega bencina v Evropi in malce pod povprečjem števila tujih jezikov, ki se jih učijo srednješolci.
Z jezikom končajmo naše evro-zapise. Novi evrokomisar za večjezičnost, Leonard Orban iz Romunije je na prvi konferenci po oblikovanju svojega portfelja predstavil program za spodbujanje jezikovne raznolikosti v EU in novinarje pozval, naj sprašujejo v maternih jezikih. Na voljo je bilo tolmačenje v petnajstih jezikih. Slovenščine ni bilo med njimi. Podobna štorija se je pripetila pravnemu zastopniku Društva izbrisanih, Matevžu Krivicu, ob predstavitvi peticije o izbrisanih na zasedanju odbora Evropskega parlamenta. 'Razočaran sem in protestiram' se je v angleščini pridušal predstavnik izbrisanih, o katerih te dni podrobneje poroča OFF program, mi pa omenimo le še to, da bo slovenščina med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, bojda postala tretji uradni jezik.
Komentarji
komentiraj >>