Čeprav evropskim inštitucijam ni manjkalo novih iniciativ in statistik, ki so jih lahko predstavile na mednarodni dan žena, se je predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering na ta dan vseeno ukvarjal s traicionalnimi političnimi problemi. Obiskal ga je namreč hrvaški premier Ivo Sanader in mu predstavil hrvaški predlog arbitražnega reševanja odprtih mejnih vprašanj s Slovenijo. Pöttering je arbitražo pozdravil kot dobro zamisel, Sanader pa mu je pritrdil, saj je točno to tudi hrvaško stališče, in poudaril, da sta Slovenija in Hrvaška veliki prijateljici. Tako je za trenutek zgledalo, da se vi strinjajo o vsem.
Skoraj teden dni kasneje je Pöttering ublažil svoje trditve glede reševanja slovenski-hrvaškega spora in zatrdil, da je arbitražo predlagal le kot možno rešitev, čeprav je bolj pristaš dvostranskega dogovora. Medtem so mu namreč svetovalci pojasnili ozadje obmejnega spora, zaradi česar je še bolj prepričan, da se morata vladi sami dogovoriti. Komisar z širitev Olli Rehn je ravno tako pozval k kompromisu in poudaril, da dogovor ne bi smel vplivati na hrvaško pridruževanje Uniji, da pa bo pogajalsko poglavje o ribištvu težko odpreti, če ne bo jasno na katero področje se točno nanaša.
Na vrhu EU se je glavna debata nanašala na energetsko politiko, ki se je zaključila s kompromisnim a zavezujočim dogovorom po katerem naj bo do leta 2020 20 odstotkov evropske energetske porabe izviralo iz obnovljivih virov, kjer se bo upoštevala tudi jedrska energija. Za 20 odstotkov naj bi tudi zmanjšali emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, če pa bi se EU pridružile tudi druge države, bi bila pripravljena tudi na 30 odstotno zmanjšanje. Za začetek, predlaga nemška kanclerka Mercklova, lahko vsak državljan zamenja navadno žarnico z varčno žarnico. Seveda pa nam ni treba že kupljenih žarnic metati v smeti, samo naslednjič, ko bomo v trgovini, pomislimo na svoje vnuke, preden se odločimo za nakup.
Ob obisku evropskega komisarja za energetiko Andrisa Piebalgsa so slovenske nevladne organizacije v javnem pismu komisarja opozorile na po njihovem mnenju nesprejemljivo gradnjo novih jedrskih elektrarn oziroma podaljševanje življenjske dobe obstoječim. Po njihovem naj bi se celotna Evropska unija zavezala trajnostni energiji, kar pa naj ne bi vključevalo jedrske energije, temveč predvsem tehnologije na bazi vodika.
Podobno čutijo avstrijski okoljevarstveniki, ki so ponovno zaprli štiri mejne prehode s Češko, ki na svoji strani meje vztraja na delovanju jedrske elektrarne Temelin. Protestniki so s traktorji že četrtič za dobro uro blokirali čezmejni promet in ponovno pozvali svojo vlado, naj sproži sodni postopek proti Češki, saj naj bi nuklearka predstavljala veliko nevarnost. K protestom jih je spodbudila češka vlada, ki je šele lani novembra izdala gradbeno dovoljenje za elektrarno, ki sicer stoji že dvajset let. Dodatno pa jih je ta mesec razjezil izliv 2000 litrov blago radioaktivne vode, ki pa za okolje ni imel nobenih posledic.
Medtem ko Evropska unija vztraja na prepričanju, da je jedrska tehnologija varna, pa si o varnosti tehnologije kloniranja še ni čisto na jasnem. Zato je Evropsko skupino za etiko v znanosti in novih tehnologijah poprosila za mnenje o etičnih in zdravstvenih posledicah kloniranja živali. Trenutno je kloniranje dovoljeno le za raziskovalne namene, čeprav so v ZDA že potrdili, da ne predstavlja nobenih nevarnosti za potrošnike.
Meso prav navadnih, nekloniranih živali, pa ostaja sporno za Rusijo. Ta se namreč že dalj časa pritožuje, da je evropsko meso, ki ga uvaža, slabe kvalitete in pomanjkljivih higienskih standardov. Zato blokira uvoz mesa iz Poljske, na pošiljkah mesa iz Nemčije, Francije, Belgije in Nizozemske pa naj bi odkrila salmonelo in listerijo. Rusija sedaj zahteva podrobna tehnična poročila o standardih v evropski mesni industriji preden umakne blokado poljskega mesa, sicer razmišlja o popolni blokadi evropskega mesa.
Medtem se nadaljujejo pogajanja o novem, spremenjenem besedilu ustave, kjer Poljska vztraja na ohranitvi predprejšnje rešitve iz Nice, ki je za poljsko glasovanje še posebej ugodna, saj ji daje skoraj toliko glasov kot dvakrat večji Nemčiji. Predsednik evropskega parlamenta Pöttering je državo, kjer se je enkrat že zgodila Solidarnost, opozoril, da solidarnost ne poteka samo enosmerno. Sicer pa Poljska postaja evropski enfant terrible. Njena finančna ministrica povsem redno šprica zasedanja sveta finančnih ministrov, pa čeprav – ali ravno zato ker – je Poljska stalno na tapeti zaradi prevelikega proračunskega primanjkljaja.
Po podatkih evropskega statističnega urada v dokumentu »Prihod evra in inflacija v Sloveniji«, prehod na novo valuto ni povzročil inflacije. Prišlo naj bi do manjših dvigov cen za okoli 0.3 odstotka, kar je opazno, a po mnenju Eurostata zanemarljivo, sicer pa je splošna inflacija v januarju in februarju nižja kot decembra, predvsem zaradi razprodaj.
Razkrito tajno evropsko poročilo o Kosovu vsebuje dokaj natančne načrte za to pokrajino, ne glede na rezultate pogajanj med Beogradom in Prištino oziroma končni predlog posebnega odposlanca Ahtisaarija. EU namerava tja poslati 72 odposlancev, ki naj bi skupaj z lokalnimi zastopniki nadzirali uresničevanje načrta Združenih narodov, kakršen koli že ta bo. Poročilo predpostavlja, da bo imela evropska delegacija pravico veta na odločitve lokalnih oblasti in možnost odstavitve nekonstruktivnih članov kosovske vlade.
Šefi evropskih vlad poskušajo sestaviti besedilo tako imenovane berlinske deklaracije, ki jo nameravajo izreči 25. marca ob 50 letnici podpisa Rimske pogodbe. Ker z izjavo ne želijo izzivati, temveč izpostaviti to, kar je državam unije skupno, imajo seveda velike težave z njeno vsebino. Po besedah predsedujoče nemške kanclerke Mercklove, so že izločili omembo evropske ustave, prav tako pa tudi boga – katerega koli že. Varne teme ostajajo podnebne spremembe in enotna evropska valuta, čeprav slednja ni povsem nesporna glede na stališča Velike Britanije, Danske in Švedske. Izogibanje omembi krščanskih vrednost so Poljaki že označili za cenzuro, saj vsi vemo kako so pomembne, pa si noben ne upa tega naglas povedati.
Seveda pa ena stvar druži vse ljudi tega sveta in tega tudi Evropska unija ni pozabila izkoristiti ob svoji 50 letnici. Gre seveda za najpomembnejšo postransko stvar na svetu – nogomet. Na stadionu Old Trafford v Manchestru se je domači Manchester United pomeril z ekipo izbranih evropskih zvezdnikov in zmagal 4 proti 3. Vsi prihodki od 70.000 prodanih vstopnic so šli v dobrodelne namene.
Offropo je zarana spisala Maja.
Komentarji
komentiraj >>