V govnu do vratu, pa vendar nič bolj prešerni
Človek kar za izgorevanjem zboli, ko mora misliti na aktualno politično stvarnost v Sloveniji. Ne veste, kaj je izgorevanje? Psihična in fizična utrujenost, včasih depresija, ki napadata predvsem pedagoške, socialne in zdravstvene delavce, pa tudi druge, ki so v službi preobremenjeni, imajo občutek, da izgubljajo nadzor nad svojim delom in so sploh svetobólni. Bolezen postindustrijske pomehkuženosti ali pa le nova popularno-psihološka diagnoza za klasično alienacijo od dela. Je pa nov têrmin za stare simptome mogoče zapakirati v novo zgibanko ali prodajno uspešnico za police z literaturo tipa Naredi sam za svojo psiho.
Kot je brezvezna novoizumljena bolezen, je brezizrazno gomazenje v opozicijskem delu slovenskega političnega strankarskega življenja. Z društvom Zares je slovenska leva desnica na tržišče navrgla nov artikel. Od Marka Breclja smo si sposodili termin leva desnica za tisti del parlamentarne elite, ki pokriva levi pol političnega prostora. Imenovati jih levičarji je relativna laž.
Pahorčki in Kacinčki so levi le v odnosu na Janšev fundamentalizem. Ko so bili 'bog i batina', so, skupaj s Kučanom, podprli vključitev Slovenije v NATO. Kar je mene in tebe, državljana državice članice, pripeljalo v družbo okupatorjev Afganistana in Iraka. Kar je koroško strojniško firmo Sistemska tehnika, ki se je polna upanja podala v orožarsko industrijo, pripeljalo do nacionalne in poslovne užaljenosti. Prav jim bodi.
Se je Rimskokatoliška cerkev ob vstopanju v NATO oglasila s puhlico »kdor za meč prijema, z mečem bo končan« in vernike šuntala, naj na referendumu glasujejo proti? Nak. Pač pa je ovčice pumpala, naj obkrožajo člane sedanje koalicije. Govorimo o tem, da sedanja impotenca in zmedenost tako imenovane levice ni novo stanje, ki bi se pojavilo z njenim zdrsom v opozicijo. Ali drugače. V svetovno-nazórsko tako bipolarno razdeljenem prostoru s približno enako velikima deležema, ki se vleče vsaj iz časov cankarjanskega tekmovanja med katoliškimi konzervativci in socialnimi liberali, 'prevado' lahko zagotovijo neodločeni. V primeru zadnjih volitev tisti, ki se jim ni zdelo vredno glasovati za brezhrbtenično LDS in Združeno listo. Morda z upanjem, da jih bo manj zanesljiva zmaga prisilila v premislek o podpori ljudskih množic. A ponovila se je discipliniranost desno-desnih volivcev in zgodila se je množična hipnoza naivnega proletariata, ki v Janševi dikciji ni videl elementov diktature v omaki politično korektnega leporečja.
Tudi zato velja biti skrajno skeptičen do upornikov prvoborcu slovenske osamosvojitve, takratnemu ministru za informiranje, Jelku Kacinu. Akterji nacionalne homogenizacije ob vprašanju NATA in brezpogojne pridružitve Evropski skupnosti, ki zapuščajo dezorientirano liberalno stranko, zaenkrat niso izražali političnih stališč, ki bi radikalno presekala s post-osamosvojitveno inercijo in proevropskim, pro-NATOvskim imperativom.
Druščina nepovezanih poslancev se je povezala v društvo. Jim je to svetoval PR-ovski genij, ki je po županskih volitvah ugotovil, da politično tržišče išče nove artikle, čimbolj nestrankarske? In njihovo ime zares smrdi po diskurzivno nepismenih nazivih tipa »Nekaj je treba storiti« ali geslih »Ni nam vseeno« in podobnih marketinških umotvorih. Društvo Zares zaenkrat daje le meglene intervjuje o opozicijski drži, ne izjasni pa se o načinih reševanja temeljnih političnih vprašanj. Je le deklariran protipol koaliciji. Kot je Janša desetletje parazitiral na liberalih kot njihova populistična negacija. Od njih imamo zaenkrat le fotografije z odločnimi obrazi manjševikov. A koalicija vrne udarec z gasilsko fotko celega vladnega zbora na turneji po Primorski.
Avanturistično manj razpoložene podgane so utekle h gazeli med strankami, takoj pod vrhom razklani Socialdemokratski stranki. Komentar v Dnevniku podaja nadvse predvidljivo in očitno računico modrejših Kacinovih nasprotnikov – obdržati funkcije, izhajajoče iz pozicije druge največje poslanske skupine. V intervjujih zaenkrat nismo zasledili vprašanja razkolnikom, zakaj se za podoben korak iz tako imenovanih načelnih razlogov niso odločili pred zadnjimi državnozborskimi volitvami.
In kaj naj zaskrbljena državljanka stori, da prepreči izvolitev za še en mandat kliki, ki se trudi demontirati ostanke socialne države, moralno vzgojo, gozdno bogastvo pa poveriti duhovščini?
Pahorjev uspeh zagotavlja le oportunistično državotvornost in Realitätsprinzip v družbi velikega grosupeljskega brata. Morda je upati na aktiviranje avtoritete Milana Kučana, ki kljub kompromitiranosti kaže znake občutka za kolikor toliko uravnoteženo dinamiko med svetim BDP-jem in socialno varnostjo. Morda je upati na muhavost predsednika Drnovška, da bo snedel medlo zagotovilo, da je v politiki dosegel vse, kar se doseči dá. Zdi se, da njegove sporadične newagerske nebuloze ne odvzemajo ostrine kritiki potezam vlade. Pa tudi, da njegove mirovniške in sistemske pobude realno nimajo možnosti. Morda je vredno biti pozoren na izvenparlamentarno stranko AS, ki si je upala finančno podpreti predstavico Izbrisani v Rogu v režiji Francija Slaka. Morda je upati na radikalne podnebne spremembe.
Terminal je spisal legenda Ivo Podržaj.
Komentarji
komentiraj >> Re: V govnu do vratu, pa vendar nič bolj prešerni
mmmmmm [22/03/2007]
vse je super napisano kot bi se sam zmislu,le da žal beremo mi ki nimamo nobenga vpliva...
odgovori >>
Re: V govnu do vratu, pa vendar nič bolj prešerni
anonimni alkoholik [23/03/2007]
kak nimaš nobenega vpliva, saj si napisal komentar na komentar. lp, Erik
odgovori >>
Re: V govnu do vratu, pa vendar nič bolj prešerni
bojan [23/03/2007]
hura hura za e-demokracijo!
odgovori >>