Evropska komisija je po tem, ko je Rusija uvedla embargo na poljsko meso in zelenjavo, Moskvi poslala odgovor na poročilo o veterinarskih in fitosanitarnih inšpekcijah, ki ga je izvedla Rusija in zaradi česar je Kremelj tudi uvedel embargo konec leta 2005. Tako sedaj komisarji upajo, da bo Rusija preklicala embargo, kmalu pa naj bi Moskvi poslali informacije o veterinarskem nadzoru v vseh članicah Unije, saj je pred kratkim Rusija zagrozila, da bo morebiti uvedla embargo za meso in živila kar za celotno Evropsko unijo. Poleg tega, da je Rusija pomemben trg za EU, si diplomati unije trudijo za zgladitev spora Varšave in Moskve zato, ker Poljska zaradi embarga blokira začetek pogajanj o prihodnjem partnerstvu Rusija-EU. Sicer je včeraj poljska vlada povedala, da je pripravljena umakniti veto.
Pogajanja o pristopu Hrvaške v Evropsko unijo trajajo že dlje časa, vstop naše južne sosede pa je kmalu za pričakovati. Je pa predsednica hrvaškega opozicijskega Demokratskega centra in bivša ministrica za pravosodje Vesna Škare-Ožbolt od vlade zahtevala, naj zaščiti državno lastnino pred tujimi državljani. Od oblasti zahteva tudi sprejetje gospodarske klavzule, s katero bi zaščitili hrvaške državljane zaradi njihove slabše plačilne sposobnosti. To naj bi se kazalo v tem, da samo 10 Hrvatov naproša za nakup nepremičnin v Sloveniji, medtem ko trenutno nepremičnine na Hrvaškem zahteva 3000 Slovencev – med njimi nekateri državno lastnino. Hrvaška ima do sedaj podpisane pogodbe o vzajemnosti z 19 državami EU oziroma 400 milijoni ljudi, liberalizacijo pa mora po podpisu pristopne pogodbe izvršiti do 1. februarja 2009.
Je pa prost dostop na svoj notranji trg Evropska unija omogočila za vse države afriške, karibske in tihomorske regije. Carinske in količinske omejitve je unija odpravila za vse vrste blaga, med drugim tudi za kmetijske proizvode. Sporazum ni recipročen, tako da bodo lahko države omenjenih regij svoje pridelovalce zaščitile pred konkurenco unije, v kolikor bodo menile, da je to potrebno. Do sedaj so imele prost dostop do EU le najrevnejše države iz teh regij, medtem ko so ostale morale plačevati tarifne preferenciale, ki so bili sicer malo nižji od običajnih carinskih stopenj.
Vedno močnejši je kitajski trg, zaradi česar je evropski komisar za industrijo Guenter Verheugen na obisku v najobljudeni deželi na svetu tamkajšnje oblasti pozval, naj zagotovijo večjo preglednost na kitajskih trgih, da bodo lahko Evropska podjetja lažje izvažala v to vzhodno državo. V letu 2006 je Kitajska v trgovini z EU zabeležila presežek 91,7 milijarde dolarjev, prav tako pa je Evropska unija največja kitajska trgovinska partnerica. Za enkrat pa še vedno ne more biti orožarska partnerica, saj v Uniji še vedno velja embargo na izvoz orožja Kitajski.
Po opredelitvi statusa Kosova v varnostnem svetu Združenih narodov, kar sicer ne bo nujno hitro, naj bi Evropska unija v pokrajini prevzela najpomembnejšo civilno misijo doslej. Ta bo poleg nameščenih vojakov, ki že nekaj let bolj ali manj uspešno vzdržujejo varnost, usmerjena v uveljavljanje načel pravne države. Od 1541 članov nove izključno evropske misije bo 62 odstotkov policistov, 22 odstotkov strokovnjakov s področja pravosodja, devet odstotkov zaposlenih na sedežu misije, šest odstotkov v administraciji in odstotek na carini. Po mnenju komisarja za širitev Ollija Rehna, ki seveda pričakuje samostojnost Kosova, bo morala Evropa za nadalnje dogajanje v tej nemirni pokrajini prevzeti največjo odgovornost.
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki predseduje Evropski uniji, se je mudila na turneji po nemirnem bližnjem vzhodu. Najprej se je srečala z Izraelskim premierom Ehudom Olmertom, ki zagovarja dialog z zanj tako imenovanimi zmernimi arabskimi državami. Nato pa je imela na palestinskem ozemlju še pogovor s predsednikom Mahmudom Abasom, kjer mu je ponovila, da EU še naprej ne bo imela stikov s Hamasom, ker da ima to stranko za teroristično združenje. Merklova se sicer zavzema za nadaljevanje arabske mirovne pobude za bližnji vzhod iz leta 2002, ki je bila obnovljena prejšnji četrtek na arabskem vrhu v Riadu. Pobuda predvideva priznanje Izraela s strani arabskih držav v zameno za umik judovske države na meje izpred šestdnevne vojne leta 1967.
Še vedno niso dobili deviz hrvaški varčevalci pri nekdanji Ljubljanski banki. Pri nadaljevanju obravnave na civilnem sodišču v Trstu, ki poteka od 30. septembra 2003 in kjer 711 hrvaških varčevalcev toži NLB za vrednost 10 milijonov evrov, je moral odvetnik tožnikov Božidar Vukasović umakniti zahtevke 108 deviznih varčevalcev, ker so bila njegova pooblastila podpisana s strani oseb, ki niso devizni varčevalci. Ljubljanska banka, ki je sicer obdržala sedež, je po osamosvojitvi Slovenije svoje premoženje prenesla na Novo ljubljansko banko, slednja pa trdi, da ni pravna naslednica pogodbenih razmerij Ljubljanske banke. Sojenje se bo nadaljevalo jeseni.
ODPOVED: Offropo je spisal Urh.
Komentarji
komentiraj >>