ANTON PODBEVŠEK TEATER - APT

»Kreativna moč bombe in porcelanast občutek za čas«

Na jugovzhodu Slovenije že nekaj mesecev ne zeva več »gledališka vrzel«. V Novem mestu se je namreč decembra 06 uradno aktiviralo novo profesionalno gledališče Anton Podbevšek Teater - APT. Pot do ustanovitve je bila sicer vijugasta, zato pa uvodni ustvarjalni vzleti toliko bolj udarni in prepričljivi. APT, čigar glavno krmilo krmari Matjaž Berger, pod svojo streho zbira in razvija različne umetniške zvrsti. Artistična heterogenost se napaja ob tokovih gledališča, filma, plesa, glasbe in fotografije. Hrabro zastavljen koncept multidisciplinarnosti se odločno potrjuje z vsakim novim projektom, ki nam ga novopečeni teater ponudi.

O A. P.

Preden se lotimo pregleda in sestavljanja skeleta ustanavljanja, projektov ter vizij gledališča, se razsvetlimo, kdo je bil Anton Podbevšek (1898 – 1981), po katerem si je gledališče nadelo naziv in s tem okrepilo tako lastno kot tudi mestno identiteto. Bil je Novomeščan in je veljal za prvega slovenskega avantgardnega književnika, ki je skupaj s Srečkom Kosovelom in Ivanom Mrakom zasnoval pomembne avantgardistične smernice, kasneje pa imel, poleg nanju, močan vpliv tudi na ostale slovenske konstruktiviste in moderniste.

Za Podbevška je bil značilen upor do tradicionalnih pesniških poetik, ritmiziranju. Skozi njegove forme metaforičnih podob se je čas odražal kot specifičen kaos. Leta 1925 je v samozaložbi izšla njegova pesniška zbirka »Človek z bombami«, ki seveda spada v sam koncept logotipa gledališča. In ko se je pesnika postavilo ob teater, je spesnil še dodaten in nadvse umesten akronim – APT*.

*V angleško-slovenskem slovarju je pridevnik »apt« označen kot nadarjen, primeren, dovzeten, vešč, spreten. In ne samo to: v medicinski terminologiji pomeni APT okrajšavo za adenozin trifosfat, ki je najpomembnejši kemični prenašalec energije v telesu. Nekaj torej bo na stvari …

Uradni znak Anton Podbevšek Teatra je podoba porcelanaste ročne granate. Avtor izvirne ideje »paradoksalnega sožitja« je ameriški umetnik Charles Craftt iz Seattla. V sodelovanju z njim pa so kasneje Darko Pokoren, Roman Uranjek in Miran Mohar (slednja dva sta člana umetniškega kolektiva Irwin), izoblikovali končni prepoznavni logotip. Sicer pa je Irwin oblikoval in podkoval celostno idejno podobo gledališča. Vsekakor sem spada tudi zanimivo doživetje, ko te kot obiskovalca gledališkega dogodka prijazno sprejme, pretrga karto in uredi garderobo skupinica mladih ljudi, oblečenih v črno-rdeče odtenke, z baretkami na glavi in s trakom okoli roke, okinčanim z logotipom »APT«. Nekakšen priličen pred-teater pred pravim teatrom.

Eden od vzgibov omenjenega sloga je bila tudi konceptualna povezava z gibanjem nove slovenske umetnosti »neue slowenische kunst«, saj so vsebinske vizije gledališča zasnovane kot preplet več umetniških zvrsti. Ravnatelj Matjaž Berger, ki je zapustil mesto direktorja Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani in se v celoti predal APT-u, s projektnimi motivi in vsebinsko strukturo APT-a stremi k oblikovanju »vizualnega inštituta z gledališčem kot osrednjo formo«.

Ustanavljanje …..… Ustanovitev

Več kot očitno je bilo - pa pustimo zaenkrat ob strani vzporednice med umetnostjo in geografijo - da so bile do nedavnega gledališke institucije po naši domovini raztresene rahlo neuravnovešeno. »Teatralna škrbina« na Dolenjskem je kar klicala in mahala po zapolnitvi. Prvi impulzi za ustanovitev gledališča v Novem mestu segajo že v 90-a leta, njihova intenziteta pa je nihala iz leta v leto in na žalost (pre)večkrat zdrsela v zatišje.

Ko so se leta 2000 začele pojavljati nove projektne strategije Mestne občine Novo mesto, so se pobude o ustanovitvi gledališča ponovno močno vzpostavile in začele prejemati produktivne odzive. Tri leta zatem se je ustanovil Projektni svet, ki je odločno začel s postopki ustanavljanja. Njuna člana sta bila med drugim Janez Pipan (kot vodja skupine) in Matjaž Berger. Leta 2004 pa je bil eden izmed zelo zaslužnih članov tudi Danijel Brezovar, ki je proces kontinuirano ter neumorno gnal naprej in pred samo ustanovitvijo urejal ter skrbel za ključne pogoje, da je APT naposled le »odstrl svoj zastor«. Danes je Brezovar poleg ravnatelja Matjaža Bergerja še zmeraj pomemben član institucije APT, kjer sodeluje kot koordinator projektov.

Občinski svet mestne občine Novo mesto je spomladi leta 2005 dokončno sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Novo mesto. Kasneje, natančneje novembra 2006, pa je bilo s spremembo ustanovitvenega odloka Gledališče Novo mesto preimenovano v Anton Podbevšek Teater. Gledališče trenutno financira Mestna občina Novo mesto, donacije za nakup lučne in zvočne opreme pa je prispevala tudi Krka (tovarna zdravil, d. d.). Kulturna zavest in želja po umetniškem razvoju je v (Novem) mestu torej vsesplošno občutna in očitna.

Obenem so se odgovorni v APT odločili, da bodo z zaposlovanjem do nadaljnjega še počakali in del financ, ki je bil namenjen temu segmentu, izkoristili za nadaljnji razvoj, ki bo postavil trdne temelje za prihodnost. Po besedah ravnatelja Bergerja bodo igralce najemali projektno, hkrati pa bodo poskušali vzpostaviti čim širšo mrežo gostovanj.

Anton Podbevšek Teater se je fizično »namestil« v prostore nekdanjega novomeškega Doma kulture. Pred obnovitvijo je bil Dom kulture v povsem neprimernem, skorajda destruktivnem stanju. Potrebno je bilo ogromno dela, renoviranja, dodelave in preoblikovanja, da je danes Dvorana novomeške pomladi (s 140 sedeži) takšna, kakršna je. Šibka točka, sicer pristne in domačne dvorane, je bila predvsem zastarelost opreme pa tudi sama nefunkcionalnost prostora. Stavba je bila namreč zgrajena v 30-ih letih in je kakopak v tem času seveda doživela, in predvsem preživela, nič koliko proslav, predstav in sličnih dogodkov.

APT ambienti

Avtor nove notranje razporeditve in zasnove je novomeški arhitekt Borut Simič. Celoten kompleks APT-a je formiran v načrtu treh umetniških sklopov: gledališča, fotografije, filma. Razporejeni so v slogu sobivanja, a obenem delujejo avtonomno v svojih poslanstvih in projektih.

Prvega (osrednjega) predstavlja uprizoritveno-gledališki prostor – že omenjena Dvorana novomeške pomladi, ki služi več funkcijam. Poleg prioritete uprizarjanja predstav, v njej potekajo tudi študijski procesi Akademije APT in različni kulturno-umetniški dogodki ter koncerti. Vsekakor je bila ena izmed radikalnih interiernih sprememb »prostorska spreobrnitev« odra s sedišči. Danes je namreč na mestu parterja oder. S tem so v APT-u nedvomno pridobili mnogokatero dodatno uprizoritveno rešitev pa tudi izziv. Balkon nad odrom namreč podpirajo masovni stebri, ki so se pokazali kot izjemno konceptualno uporabni in variabilni v dosedanjih projektih. Hkrati pa je prostor občinstva, dobil večjo preglednost na oder in znatnejši občutek gledališkosti ob spremljanju predstav.

Drugi sklop je namenjen fotografskemu ustvarjanju in razstavam. Fotogalerijo APT, katere umetniški vodja je Bojan Radovič, so prav tako odprli decembra 2006. Pravzaprav sega zgodovina novomeške galerije v davna 70-a in je tokrat doživela nekakšno re-otvoritev. V preteklosti je bila galerija izjemno uveljavljena, saj so v njej razstavljali vsi pomembni jugoslovanski in svetovni umetniki. V prenovljenih prostorih je prvo razstavo, z naslovom NSK straže, pripravila skupina IRWIN. Eden od centralnih namenov Fotogalerije APT je tudi svojstven pogled na fotografijo danes, ko postaja domena tudi neprofesionalcev in ne pritiče zgolj fotografskim mojstrom. Ravno s tem pa ponuja še večjo bero dokumentiranih izkušenj, širši spekter avtorskih vidikov in obsežen vpogled v držo sodobne družbe skozi objektiv.

Tretji žanrski segment zapolnjuje Art kino Krka, ki je še v postopku razvijanja. Poslanstvo omenjenega kina bo predvsem v umeščanju umetniškega filma na vzporedni tir uprizoritvenih umetnosti. Vsebinsko bo razčlenjeval pomembne in revolucionarne filmske premike v zgodovini in se posvečal kultnim filmskim ustvarjalcem kot so Hitchcock, Kubrick, Tarkovski, Fellini, Bertolucci Lean, Douglas Sirk, Fassbinder …

Pomemben člen gledališča pa je vsekakor interna ustanovitev Akademije APT, ki deluje po dveh vzorcih. Prvega spremljajo kolokviji in simpoziji ob posamezni uprizoritvi, ki za svoje študije jemljejo tematska izhodišča iz določene predstave. Krstna uprizoritev Galileo Galilei Bertolta Brechta je bila tako vzporedno s scenskim nastopom podprta še z znanstveno-teoretičnimi razpravami. Predavanja, ki so potekala v kontekstu dramske predloge, so razgrinjala vprašanja o heliocentrizmu, revolucionarnih zasukih v astronimiji in sorodnih znanstvenih interpelacijah.

Druga panoga Akademije APT za mlade v novomeški občini izvaja izobraževalna predavanja in skozi mentorska dela razvija gledališke veščine. Ekipa slovenskih gledaliških ustvarjalcev (poleg Matjaža Bergerja še Pavle Ravnohrib, Marko Mlačnik, Matej Recer, Mateja Rebolj in Jure Novak) s predavanji o retoriki, performansu, sodobnem plesu, režijskih manevrih in branju dramskih besedil novomeški mladini širi »gledališka obzorja«. Poleg tega pa jih praktično soočajo tudi s temeljnimi gledališkimi teorijami in praksami 20. stoletja.

Že poizkušene produkcije in tiste na obzorju

Udaren krst »odra APT« se je zgodil s pridihom galilejevske revolucionarnosti in malo zatem še z ostro prodornostjo sončnih snopov. Predstava Galileo Galilei je vsekakor namignila, da so gledališču zvezde tam gor naklonjene, Sun City pa je s plesno dinamičnostjo kot prvi napovedal multi-mehanizem scenskih zvrsti v APT. V ustvarjalnem procesu je trenutno projekt Kons BE 60 , slovesnost ob 60-letnici družbe, v maju pa se bosta skozi otroško predstavo v APT priplazila Peter in Volk Sergeja Prokofjeva.

Frekventnost Fotogalerije APT pa je tako ali tako neprekinjeno v zagonu. Marca se je zaključila razstava Camera obscura II SofijeSilvie, trenutno aktualna pa je postavitev Places avtorja Ilye Rabinovich.

Sicer pa se med drugim za okrepčilno piko na i obeta tudi Kavarna APT, ki bo najbrž (no, vsaj upamo!) sledila »apetejevskemu« konceptu. Se torej lahko nadejamo kave v porcelanastih skodelicah?

Prerez sveže gledališke bombe je izvršila Zala Dobovšek.