Sreda, 9. 5. 2007
MarioB
Precej pisano zaledje, ki se reflektira tudi v zmuzljivi in tudi namuzani glasbi. Manjši ali večji vplivi – torej tako koščki kot tudi zaplate – free jazza, noisa, etna, rocka v opoziciji, popa v dispoziciji in nemara še kakšnega žanra v tranziciji je najti na veseljaško nastrojenem in zvočno našpičenem prvencu Smejmo se skupaj. V močno, sočno, privlačno zvočno obleko je multižanrsko mešanico spretno odel Aldo Ivančić. Uživamo lahko predvsem v enakopravni obravnavi glasbil, ki spretno vijugajo med vodilnimi in spremljevalnimi vlogami, se prebijajo v ospredje goste, večslojne zvočne slikarije ter vodstvo vešče prepustijo komu drugemu in se morda proti koncu kakšnega komada znova oglasijo s kakšnim drobnim prispevkom. Zabavamo se nad rockerskim šponom, občasno norostjo nojza, navdihnjenm jazziranjem in energično milozvočnostjo (kakorkoli ta izraz čudno zveni) balkanskih, skandinavskih in še kakih kultur. Lep dosežek žanrskega melanža, ki se ne spogleduje z modnimi eklekticizmi za vsako ceno, marveč z veščim igranjem in odlično usklajenostjo priča o zvočnem bratstvu in enotnosti!
pripravil Mario Batelič
Komentarji
komentiraj >>