Kljub silno crnogledim napovedim se mimo kontrolnih tock policije v Rostock prebijemo brez kaksnih omembe vrednih tezav. Dejstvo, da smo iz Hamburga pripeljali tudi nekaj tehnicne opreme za indy media center (http://gipfelsoli.org/Home/533.html), in Tima, prijatelja iz Bielefelda - ekipa od tam je res vseprisotna, je v media skupini, varovanju, tehnicni podpori in se kje - nas brez tezav spravi tudi cez tri zapornice v protestniski kamp, ki je oddaljen kaksne pol ure hoda od centra Rostocka. Saska pravi, da je videti kot ogromen poletni festival.
Ze na vhodu nam postane jasno, da se tu le ni najboljse predstavljati za novinarja, saj novinarjem ze sam vstop, kaj sele snemanje ali fotografiranje, ni dovoljen. Organizatorji pravijo, da so nezaupljivi, predvsem zato, ker so infiltracije policijskih ovaduhov, ki se predstavljajo za novinarje, tu pogoste, in ker imajo demonstranti iz celega sveta nenazadnje le neko pravico do intime. To spostujemo, zato je tudi nasa sposojena mini dv kamera vecino casa v kampu izklopljena. Na sploh se aktivisti tu ne radi pustijo snemati, povedo nam, da ce ne vprasas za dovoljenje, se ti hitro kaj zgodi, pa se tehnicna oprema jo ponavadi nasrka.
Se preden se dobro utaborimo, dobimo tudi povabilo na prvo akcijo. Skupina Francozov, kakih 50 jih je, namerava zasesti eno od dveh lokacij, predvidenih za protestniski tabor, ki jih je policija prepovedala. Potrebovali naj bi predvsem ljudi, ki bi s pasivnim odporom onemogocali policijo, da jim prepreci postavitev sotorov in sound systema, saj bi se naj zasedba sprevrgla v t.i. street party. S Sasko in nekaj Bielefeldcani se javimo, da gremo zraven, saj nas zanima, kako to bo in kako kaj takega pravzaprav sploh izgleda v Nemciji, saj tovrstnih ilegalnih ulicnih zabav - prides v prazen prostor ali nekam na prosto, se zabarikadiras in imas tam zabavo - ravno ne poznamo. Noli, spet prijatelj iz Bielefelda, bi naj dobil klic, vse skupaj pa naj bi se zacelo tam enkrat okoli 1. ali 2. ure zjutraj. Ker imamo se cas, gremo prej v pristanisce, kjer na odprtem nastopa nemski reper Jan Delay. Ne glede na svoj MTV status se je izpostavil in celo preko prav MTV-ja ljudi mobiliziral, da se naj udelezijo protestov zoper vrh G8 v Heiligendammu. Sama muzika ni sicer nic posebnega, zato se odpravimo se v MS Stubnitz (www.stubnitz.com), ki je stara ladja, predelana v klub z vec razlicnimi dvoranami. Samo za en dan smo zamudili N.O.M., stare znance iz St. Petersburga, Enolicni Dub step nas hitro zdolgocasi, povsem druga zgodba pa je free jazz zasedba S.K.A - Soyuz Kommerchesgogo Avangarda, ki je prav tako iz St. Petersburga. Se ne videno v nasih krajih, se mi zdi, a vsekakor vredno preverbe.
Ko dobimo klic, se s kombijem najprej odpravimo v kamp, kjer naj bi nalozili se nekaj opreme, toda ze na vratih kampa pride sporocilo, da je francosko ekipo prestregla policija, tako da namesto te nocne akcije se dolgo v noc nekaj malega razsajamo po kampu.
Po zajtrku v javni kuhinji - za kamp skrbi veliko stevilo prostovoljcev - gremo v Rostock, ob 14.00 bi se morala zaceti manifestacija v podporo pravicam migrantov in svobodi gibanja. Da je z morebitnimi "zapleti" moc resno racunati, nam postane jasno, ko nam vsem razdelijo telefonsko stevilko skupine pravnikov, ki jo je potrebno poklicati v primeru morebitnega policijskega nadlegovanja ali aretacije,
Mesto Rostock spominja na Belfast ali Beirut v najboljsih policijskih casih. Povsod so kontrolne tocke policije, posamezne ulice pa povsem preplavljene s policijskimi kombiji, vodnimi topovi in drugimi represivnimi pripomocki. Do zbirnega mesta pridemo ravno, ko ga zacne obkoljevati kordon policijskih specialcev. Mimo njih se nam uspe prebiti na sredino obroca. Potem se zacne cakanje. Policija ne dovoli uradno prijavljeni manifestaciji na pot, ker imajo avtonomisti, kot jih tu imenujejo, zakrinkane obraze in na glavah kape ter kapuce. V Nemciji je to na protestih prepovedano. Dovoljena niso niti soncna ocala. Seveda ravno zaradi tega mnogi protestniki nosijo ocala, kapuce in kape.
Po skoraj uri cakanja policija popusti, postavi pogoje, da bo iz manifestacije odstranila vse, ki teh navodil ne bodo upostevali, in obljubi, da bo cez 10 minut manifestacijo pustila naprej po najavljeni poti. 10 minut postane skoraj ura, ko se prvic premaknemo, ne naredimo niti dobrih 100 metrov. Potem spet cakamo, V takem polzjem tempu in popolnoma obkrozeni s policijo nam uspe priti do vhoda v mestno sredisce. Policija provocira in ponovno aretira nekaj avtonomistov. Pravnik iz Legal Team-a nam pove, da je 90% aretiranih starih med 18 do 24 let. Najboljsa je cetica klovnov, ki brani ostale manifestante pred policijskimi specialci in se iz njih res uspesno norcuje. (http://clownarmy.org) Mi nekako hodimo med Delavsko Internacionalo in Karavano No lager, Na vhodu v mestno sredisce pa je policija nepopustljiva. Manifestaciji ne dovoli napredovati v mestno sredisce, prepovedano naj bi bilo celo vsako zbiranje kjerkoli v mestu.
Na kebabu nas dosezejo prve govorice, ki povzrocijo malo zivcnosti. V mestu naj bi ze bilo vec 100 neonacistov, ki so jih opazili, kako mnozicno izstopajo iz vlaka in se v majhnih skupinah porazgubijo po mestu. Porocajo tudi, da prihajajo z avtobusi. V cetrtek naj bi v mestu potekalo tudi veliko neonacisticno zborovanje. Neonaciji so motivirani, ker jim za 2. junij nacrtovano zborovanje v Schwerinu ni uspelo, saj so ga udelezenci anti-G8 preprecili. Vec o tem je na
http://schwerin.blogsport.de/category/presstext/
Vsi, celo policija, so nervozni, demonstrantom policija kar nekaj ur ne dovoli vstopiti v pristanisce ali zapustiti mestnega sredisca. Mi se zatecemo v antifa klub in hiso, kjer na hitro tudi nastaja to porocilo. Racunalnik je samo eden, za mano pa ze vrsta. Hisa mladih antifa-jevcev se imenuje Median in je prav prijazno zatocisce. Z izglednisko skupino prispe tudi zadnja novica, da je mesto spet prehodno. Kaj pa to dejansko pomeni, pa bomo seveda se videli ... In tudi vi brali, samo naslednje dni ...
Komentarji
komentiraj >>