Četrtek, 16. 8. 2007
Skabina
* Whiskey Rebels prihajajo iz Sacramenta, kjer ob bendih kot so Pressure Point, The Roustabouts, Suburban threat predstavljajo zastavonoše punk scene. Tako je že od njihovega nastanka pred skoraj sedmimi leti. Glede na to, da so se člani zbrali iz dveh razpadlih Sacramentskih skupin in tako za seboj že imeli glasbene izkušnje, je bil njihov prvi demo dovolj dober, da je prepričal GMM, da izda njihov prvenec, poimenovan po bendu. Album je razširil dober glas o Whiskey rebels po njihovi celotni domačiji in jim omogočil koncerte z odličneži ameriške punk hardcore scene – 7 seconds, Youth Brigade, The Templars, Lower Class Brats, The Forgotten, pa tudi kakšnim Evropejcem, tipa Adicts in The Vibrators, so ogrevali oder.
Šest let sicer ni neka epopejsko dolga življenjska doba benda, da bi se o njegovi zgodovini razglabljati na dolgo in široko, ni pa tudi tako kratka, da se ne bi dalo povedati nič. Zagotovo se je fantom iz Whiskey Rebels v tem času pripetilo mnogo skupnih dogodkov, o katerih bi se lahko razpisali v svoji biografiji, vendar so v tej smeri – na svoji internetni strani, kamor novodobni kritiki ponavadi pokukamo po informacije o bendu - zelo skopi. Vendar pa je ta skopost le navidezna. Dovolj je le pokukati v njihova besedila in življenje benda oziroma njegovih članov se nam razprostre pred očmi. Ne sicer faktografsko življenje, ki se ga ponavadi opisuje v biografijah – pač pa njihovo dejansko življenje, njihove izkušnje, razmišljanja, odnos do stvari. Lirika, ki jo izpričujejo, vre globoko iz njihove notranjosti in na plano vleče najosebnejša čustva, ki so odpeta z tolikšnim občutkom in gorečno zavzetostjo, da človeka kar povlečejo v poslušanje. Tukaj ni prostora za pretvarjanje in izmišljene zgodbe, spisane kar tako, da se pač o nečem govori in da gre lahko v uho. Je le prostor za iskreno izpovedano mišljenje, pa naj gre za resna življenjska doživetja, uporništvo ali pa samo za zajebancijo. Te tri stvari pa so poglavitne značilnosti lirike streetpunka, ki jih Whiskey Rebels ne vsebujejo samo v svoji glasbi, ampak tudi imenu, ki povezuje resno in zabavno – uporništvo in veseljaštvo. V vsakem primeru so besedila Whiskey Rebels globoko osmišljena.
Že res, da so besedila globoko osmišljena, niso pa zatežena. Zato lahko Whiskey Rebels poslušamo v vsakem trenutku – ko smo dobre volje, ali pa čisto na tleh. Dobro voljo bo njihova razposajena streetpunk ritmika, združena z starošolskim hardcorom, skajem in folkom, le še povečala, občutje čisto na tleh pa izboljšala. Takšne albume se najbolje posluša, ko imamo na voljo dovolj prostora, da lahko skupaj z bendom na ves glas pojemo refrene, ali bolje - kar cele komade. Pri tem nas vodi raznolik vokal pevca Big Chucka, ki prehaja od hripave streetpunk melodike k še bolj hripavim hardkorovskim izbruhom, kateremu se pridružujejo tudi ostali – z vokali in intenzivno glasbeno spremljavo, ki si skozi celotno ploščo ne privošči niti trenutek upada in je sposobna poslušalca držati v pozornem poslušanju vseh dvaintrideset minut, kolikor traja.
Za današnjo tolpo namenjeno ploščo je založba GMM izdala že leta 2004, vendar takrat samo za ameriško tržišče, medtem ko je bila v Evropi precej spregledana. Na srečo pa so njen potencial, še posebej pa potencial njenih avtorjev, zaznali pri založbi I used to fuck people like you in prison ter ji letos dali možnost ponovnega natisa. Evropski izdaji se pridružuje tudi turneja, v okviru katere jih lahko, če vas njihova muzika prepriča, vidite 12.9. v Gromki.
pripravila sKabina
Komentarji
komentiraj >>