OFF PROGRAM NAPOVEDNIK SREDA, 5.2.2003
PODLAGA:CD 1 OB 15-IH
Tudi naša državica iz baje sončne strani Alp se je priključila klubu oboževalcev ameriškega imperializma in nasilja v tako imenovanem svetu barbarov. In to po zaslugi samovoljnih in samostojnih političnih elitnežev, ki vodijo Slovenijo. Skupaj z ostalimi desetimi vilniuškimi državami kandidatkami za vstop v Evropski imperij in NATO so spisali posebno deklaracijo v podporo ameriški politiki do Iraka. Uradno jo nameravajo objaviti po današnjem zasedanju Varnostnega sveta, ko bo Colin Powell predstavil dokaze o iraških kršitvah resolucij Združenih narodov.
Slovenska poteza je bila pričakovana. Največji ameriški fan Dimitrij se je že ob pismu v podporo Bushevi politiki, ki ga je osem evropskih držav poslalo Washingtonu, pridušal, da bi tudi sam podpisal nekaj takega. In danes, dober teden dni kasneje, se mu je želja uresničila. Njegov podpis skupaj s podpisi slovaškega, romunskega, bolgarskega, litvanskega, latvijskega, estonskega, albanskega, hrvaškega in makedonskega kolega krasi deklaracijo o blagoslovu Združenim državam za napad na zlo iraško državo.
Je že tako, da se vse hlapčevske države sveta, med katerimi se ponosno tolče po prsih tudi Slovenija, strinjajo z dejstvi, ki jih je navedel tudi sam George W.
/izjava/
Po Bushevi napovedi bo Colin Powell čez dobro uro spregovoril
pred ministrskim svetom Varnostnega sveta Združenih narodov in predstavil sveže dokaze o iraškem kršenju resolucije Združenih narodov o prepovedi posedovanja orožja za množično uničevanje in zavajanju inšpektorjev. V svojem govoru bo Powell prekosil svojega šefa Bushmana, saj namerava govoriti celih 90 minut. V tem času namerava postreči s posnetki iraških mobilnih laboratorijev za izdelovanje biološkega orožja in s transkripcijami telefonskih pogovorov med predstavniki iraške vlade.
Na Collinovo poročilo nestrpno čaka Evropejec Eneko Landaburu, ki skrbi za delovanje generalnega direktorata Evropske komisije. Medtem je za tedenski bilten Evropske unije izjavil, da imajo države pristopnice poleg pravnih tudi moralne obveznosti do Unije. Najbrž je zgolj naključje, da je to izjavil ravno v času, ko se meša vojna. Po Landaburujevih besedah je Evropska komisija kandidatkam skozi celoten širitveni proces zvesto stala ob strani in zdaj morajo kandidatke to zaupanje upravičiti.
Morda bo kaj več o tem, katere moralne dolžnosti do Unije morajo izpolniti kandidatke, razkril grški zunanji minister Papandreu, ki trenutno predseduje Evropski uniji in na ta način predstavlja njene članice in kandidatke. Potem, ko bo prisostvoval Collinovemu razkritju, se bo na štiri oči pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN, Kofijem. Tema njune debate bo iraško vprašanje glede katerega se Evropska unija še vedno ni uspela izjasniti. Zaenkrat ni ne za napad na Irak niti proti njemu.
Odločno ZA napad na državo zla je avstralski premier John Howard. Javnost je z včerajšnjim govorom v parlamentu skušal prepričati, da je avstralsko sodelovanje pri napadu na Irak nekaj pozitivnega. Nasprotovanje njegovi odločitvi, da v Perzijski zaliv pošlje avstralske vojaške enote, je zgornji dom parlamenta pokazal s tem, da je Howardu izdal zgodovinsko nezaupnico. Zgodovinsko zato, ker je bila izglasovana prvič po 102 letih. Za Howarda sicer ne bo imela nobenih posledic, vendar pa kaže na naraščajoče nasprotovanje napadu na Irak s strani vseh Avstralcev, ki se ne imenujejo John Howard.
V pričakovanju Collinovega govora, ki bi znal voditi v ameriško vojno napoved Iraku, je svoj lonček pristavil tudi zunanji minister Jack Straw. Za dnevnik The Times je povedal, da so možnosti za mirno rešitev iraške krize vsak dan manjše. In dodal, da tako kot Georgu Bushu tudi njemu postaja vse bolj jasno, da Sadam nikoli ne bo prostovoljno izročil svojega orožja. Do enake ugotovitve je prišel tudi bpritanski premier Tony.
Da se bo napad na Irak zgodil še pred koncem tega meseca, je napovedal Scott Ritter, ki je vlogo inšpektorja za razorožitev Iraka opravljal v času prve Zalivske vojne. Po njegovih ocenah bo spopad krvav in dolgotrajen in bo povzročil globalni protiudarec terorizma na ameriške cilje. Začel se bo z množičnim letalskim bombardiranjem Iraka, kateremu bo sledil vstop številčnih kopenskih sil na iraško ozemlje. »Vojna bo dolga in grozna,« je dejal Ritter in dodal: »Odprli bomo Pandorino skrinjico, ki bo šla mnogo dlje od Iraka. Menim, da je ameriški napad na Irak najboljši oglas za novačenje, ki ga bosta kdajkoli imela Osama bin Laden in Al Kaida.
Britanske tajne službe so sporočile, da med Al Kaido in iraško vlado zanesljivo ni nobenih povezav. Začetni stiki med Al Kaido in režimom v Bagdadu naj bi zaradi nezaupanja in nezdružljivih ideologoj propadli. Tako da Sadam in Osama baje nista kolega. In kaj na to pravi Sadam?
/izjava/
Britanski zunanji minister Jack Straw pa trdi, da povezave med Irakom in teroristično mrežo Al Kaida vsekakor obstajajo, le da ne ve, v kolikšnem obsegu. Irak prav zato skrbi za svobodno okolje, v katerem lahko delajo člani Al Kaide, je poveda Straw in dodal, da je jasno, da Bagdad na splošno podpira terorizem.
Za konec pa vam sporočamo nekoliko veselejšo vest o naši aktivistih, ki potujejo v Irak, da bi sodelovali v akciji živi ščit. Naši kolegi z mariborskega Radia Študent so govorili z Marto Gregorčič, ki je povedala tole:
/izjava/
Komentarji
komentiraj >>