»Ličkanja ne bo, ker to vendar ni državna proslava.« Te izjave se je na enem izmed dogodkov Mladih levov, natančneje na koncertu Mildreads, znebil orgličar Miro Božič, ki s svojim virtuoznim igranjem jemlje unikatnost populističnemu predsedniškemu kandidatu Lojzetu Peterletu. Če bi smeli na volišče najstnice in najstniki, bi prav gotovo zmagal trendovski Miro Božič.
Ne mislite si, da vas bo Žolta kronika peljala žejne čez vodo s krstom treh novih Janezov Janš pod Triglavom. Vampirjenje je vendarle doma pod Karpati, natančneje v Transilvaniji, kjer se je grof Drakula vampiril za ohranjanje večne mladosti. Mar to pomeni, da trije novopečeni JJ-ji pretendirajo na primat? Kako bi si sicer povprečen Slovenec razložil zasebno preimenovanje za krinko umetnika aktivista.
Tolikanj bolj blizu malega človeka pa je novo evidentirana naložba Ministrstva za kulturo, ki velikopotezno podpira aktivnosti, s katerimi bo Slovencem po letu 2009 še posebno toplo pri srcu. Za domačijsko toploto in prebujanje nacionalnih čustev so poskrbeli uravnoteženi mediji z objavo novice in fotografije Janeza Janše, ki polaga kamen temeljac za Slovenski planinski muzej v srčiki slovenskih vzponov, v idilični Mojstrani. Po mnenju Janeza od Urške obstaja vrsta razlogov, da si Slovenija in Slovenci zaslužimo Slovenski planinski muzej. Hribi so del nacionalne identitete, naj vas spomnimo, da sta se Janez in Urška burno zaljubila prav v gorah. Starejše generacije, ki še danes črpajo svojo nacionalno zavest po slovenskih planinskih kočah, pa se že veselijo dviga natalitete. Zato je tudi muzej nacionalnega pomena, čeprav ga ne najdemo na sedemdesetih straneh osnutka Nacionalnega programa za kulturo. A Ministrstvo za kulturo RS je v muzeju kljub temu zaznalo prestižen nacionalen pomen, zato bo zanj odmerilo pol milijona evrov, od 1,2 milijona evrov vredne investicije. Projekt se bo raztezal na 1200 kvadratnih metrih razstavnih površin. In vse to na sončni strani Alp.
Kljub vsej klinični čistosti, po kateri slovi sosednja Avstrija – certifikat je podelila tudi dr. Hana Suralova – vas Žolta kronika obvešča, da živite na pravi strani Alp. V nedeljo smo na prestižnem, wanna be Salzburškem poletnem festivalu prisostvovali premieri predstave Rekvijem za metamorfozo belgijskega režiserja Jana Fabra. V njej sta nastopila tudi dva slovenska igralca: Maruša Geymayer Oblak in Sandi Pavlin. Z aplavdiranjem na koncu predstave je Žolta kronika njuno igro še posebno močno nagradila, pri tem pa ogorčeno opazila, da za in pred njo v avditoriju ne sedijo ljudje. Morda kak pastir iz visokogorskih pašnikov? Ne, to so bila goveda. Pri tem je nujno precizirati termin, da ne bi prišli navzkriž z Leo Evo Müller, kajti naš termin označuje zahojene Avstrijce, ki so po predstavi, ki ji niso bili kos, a so se na njej morali presedati dve uri, na koncu namesto aplavza na ves glas mukali. Dotični so Žolto kroniko gledali zelo postrani, ker ni bila oblečena v nacionalni dres, ki ga festival vzpodbuja. Opaziti je bilo namreč preplet neokusnega kiča z novodobnimi različicami tradicionalnega nacionalnega kostuma – dirnlda.
ŽOLTAVA MINUTA
Danes se je v žoltavo minuto uvrstilo vabilo MGLC-ja na 27. grafični bienale. Zgroženi smo nad seznamom slavnostnih govorov, ki jih bodo oddržali dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo RS, Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, dr. Zoran Kržišnik, iniciator grafičnih bienalov in Žiga Debeljak, predsednik uprave PS Mercator d.d.
Kritična sta zlasti 2 aspekta:
Ad1) Sporen je seznam posameznikov s funkcijo, ki kulture in umetnosti ne podpirajo in jim tudi nič ne pomeni, četudi je med njimi funkcionar, ki bi si za umetnost in kulturo moral prizadevati. Iz skupine izvzemamo dr. Zorana Kržišnika, ki si bo med navedenimi verjetno tudi edini sam napisal govor.
Ad2) Sporen je vrstni red govorcev, saj brez dr. Kržišnika - inciatorja bienala, ta bo spregovoril šele tretji po vrsti, ostali trije na otvoritvi ne bi imeli kaj iskati niti govoričiti. Žal Žolta kronika opaženo lahko de jure opraviči le z veljavnim državnim protokolom.
Za vas sta z nonstop 24-urnikom sistematično selekcionirali dogajanje Klavdi in Joli za Žolto kroniko.
Komentarji
komentiraj >>