Žolta kronika tokrat začenja na dnu. Elektronski mediji so objavili novico, da bo najbolj ekstremno populistični pisatelj Paolo Coelho svoj šund roman Veronika se odloči umreti pretočil na celuloidni trak. Kraj nesrečnega imena - Ljubljana, ki je bil glavni akcent in ozadje romana, bo dobesedno zaživel tudi na filmi. Še več, bog ve, v kakšni maniri bodo obelodanili tudi samomorilski fundamentalizem, ki odlikuje Slovence. Žolta kronika to razume kot porast trenda negativne afirmacije, ki bo svetu odprla res morbidno depresiven pogled na Slovenijo. Le katera Slovenka je dotičnemu netalentiranemu pisatelju dala košarico, da nas milijonski množici oboževalcev predstavlja tako suicidalno? In od česa ima družinska založba Vale-Novak pri tem plemenito korist? Od porasta suicidalnega trenda ali od porasta prodaje tega tržnega naslova? Četudi vemo, da od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele in lepše od Urške itak ni bilo nobene, bo glavno vlogo zasedla Kate Bosworth.
Nadaljevanke o porastu janšističnih trendov ta teden in že prejšnjič nismo mogli nadaljevati, saj je artistom Janezom Janšam – trem – zmanjkalo idej. Od njih razen da o njih poročajo uravnoteženi mediji, ni efekta. Žolte kronike vredne atrakcije torej od nikoder.
Skrbi pa zanje in za konstantno kontinuiteto v medijih, na dogodkih, v Žolti kroniki in v središču Ljubljane njen poglavar g. Zoki. Na otvoritvi festivala Ex-Ponto je prejšnji ponedeljek v nabito polnih Križankah na oder pred Titotom in Stalinom prišel gospod Zoki in z nagovorom pobožal publiko v avditoriju. Ta ga je nagradila z odobravajočim aplavzom in muzanjem, ko je izustil sledeče. »V Makedoniji je predstava, ki jo bomo gledali nocoj, odstavila ministra za kulturo, pri nas se to zagotovo ne bo zgodilo.« S posmehljivim podtonom je g. Zoki navrgel tudi novico, da nacionalna televizija ni želela predvajati oglasa za otvoritveno predstavo Tito – izbrani diagrami spomina. In med publiko je še bolj završalo.
Ad nepredvajanje oglasa na RTV Slovenija: Žolta kronika luicidno zaključuje, da je to posledica ukvarjanja z najmanj tolikerimi kostmi, kot jih je proizvedla Srebrenica.
Ad vršanje publike v avditoriju pa Žolta kronika ne more mimo prednosti domačega terena.
Ker se Žolta kronika lahko pohvali s preverjanjem na terenu, je bila priča na skrivaj organizirani in medijsko nepodprti javni debati o osnutku Nacionalnega programa za kulturo. Ne le, da so manjkali mediji, tudi minister za kulturo ni vidno premikal svojih figur. Strojevodka je bila v nemškem duhu vzgojena in vanj hundert porcent prepričana gospa sekretarka Pirkovič. Debato je v ministrovem imenu nadzirala na primer takole: »Javnih zavodov ne bomo ustanavljali, ker jih ne potrebujemo.« In strogo, bolj kot vprašala, zaključila: »Je jasno?« Žolta kronika je padla v hudo depresijo, zaradi vedno bolj očitnega upada smotrnosti organizacije in sposobnosti uvida v sodobno umetnost, ki so jo z nerelevantnim tipanjem po terenu izkazovali podaniki ministra za kulturo. Bojimo se njihovih naslednjih nespodobnosti in neučinkovitih birokratskih ukrepov.
V Žoltavo minuto mora Žolta kronika tokrat uvrstiti inflacijo. Žolta kronika svojim poslušalkam in poslušalcem ponuja novo dieto, ki bo svojim upadanjem kupne moči povzročila nemalokatero izgubo kilogramov. Odkrili smo tržno nišo: vsem zainteresiranim svetujemo karierno preusmeritev za manekenke v Milanu. Trend kostno suhih je tam še vedno v porastu. To pa je voda na mlin slovenski košarici, v kateri občutno upada količina prehrambenih izdelkov.
Za vas sta z nonstop 24-urnikom selekcionirano in kontrolirano upadali in naraščali Klavdi in Joli za Žolto kroniko.
P. S. Po Žolti kroniki žuta minuta Klavdi in Joli, ki sta samovšečno zasledili v dnevni glasbeni opremi Radia Študent res odličen komad Selekcije Ljubezen v avtu, ki ga pravkar poslušate v podlagi tudi današnje zveste poslušalke in poslušalci.
Komentarji
komentiraj >>