Naj vas tokrat Žolta kronika uvodoma zapelje po »spremembah linij v mestnem javnem linijskem prevozu v Ljubljani«. Če ste težko sledili prebranemu naslovu knjižice, ki vas spelje na nove trola trase, vam takoj ponudimo še njen slogan: »Za učinkovitejši in prijaznejši mestni prevoz in ohranitev mestnega jedra!«. Knjižico, ki je dosegla vsak poštni nabiralnik, sta izdala LPP – javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. in Mestna občina Ljubljana. Na 22 straneh najdete 12 novih LPP labirintov, označenih z disfunkcionalnimi legendami. Po labirintu se s prijaznim LPP šoferjem izgubite za samo en LPP žeton in na koncu vas reši večno nasmejani župan in dobrotnik Ljubljane Zoran Janković - Zoki. V uporabniku prijazni knjižici, kot to razumeta LPP in MOL, najdete tudi številko ali elektronski naslov, kjer sprejemajo vaš klic na pomoč – vendar ni jasno ali to velja za izgubo na spremenjeni trola trasi ali v dotični knjižici. Če so vam pred nosom ukinili postajališče ali niste dosegli želene lokacije, Žolta kronika priporoča, da se pismeno ali ustmeno pritožite na navedena vira pomoči ali pa kar osebno sončno-srčnemu Zokitu, ki bo nedvomno ravno za vas iz rokava potegnil rešitev na mestu.
A do danes nam ni uspelo izvedeti, po kateri trola trasi so gospoda Zokita dostavili ravno še pravi čas na zaključek Trnfesta. Še manj nam je znano, kako je troli sledila truma paparazzov, ki se je skupaj z njim prebijala skozi gnečo do trnfestovega pododrja, kamor je uspešno pristavil svoj pisker in oblastniško besedičil z odra v stilu poglejte, kaj vam omogočam in kok sem jst fajn. Ker Žolta kronika čisto zares zbira informacije na terenu, lahko poročamo tudi, da se je njeni članici, Klavdi, primerilo bližnje srečanje tretje vrste z gospodom Zokitam, ki se ji je, kot potrjujejo izpovedi prič, prav šarmantno nasmihal in jo za hipec tudi objel.
Žolta kronika je pri svoji redni analizi medijskega prostora zaznala porast prisotnosti imena Janez Janša. Če prejšnjič še nismo mogli odgovoriti na vprašanje, kako pojasniti zasebno preimenovanje treh artistov za krinko umetnika aktivista, vam danes serviramo ekskluzivno žolto razlago. Tu ne gre za nikakršen umetniški aktivizem, marveč za pretkano infiltriranje v uravnoteženi medijski prostor države Republike Slovenije. Za epistemološko nepojasnjenim konceptom se skriva le želja, da bi se tako imenovani neznani umetniki plasirali med domačo javnost in s ponovitvami pojavitev uravnotežili medije.
Težnja po uravnoteževanju, ki prihaja s strani umetniške sfere, pa se je pokazala pri podeljevanju Veronikine nagrade. Letos sta si nagrado razdelila pesnica Taja Kramberger in za protiutež še pesnik Tone Pavček. Potrebo, ki diši po patriarhalni logiki, je za Žolto kroniko komentirala soustanoviteljica Sektorja Ž, Pegatka: »Gre za zelo tipičen manever v tej naši androcentrični družbi. Taki pojavi vedno znova lepo pokažejo na pravo razmerje moči. Ampak izvajalcev takih manevrov to niti malo ne skrbi, ker dejstvo, da podlegajo patriarhalnim vzorcem, elegantno prikrijejo s strokovnimi argumenti.« Izjavo v celoti in žolto podpiramo.
»Aktualno-politični! Provokativni! Edini mednarodni!« so po prepričanju Cankarjevega doma njihovi AAA Abonmaji. Smešno je, kako javna inštitucija, podritvana z visokimi vsotami državnega davkoplačevalskega denarja, s pompoznimi slogani krade vsebino neistitucionalni produkciji. Njihov program je vsebinsko namreč daleč daleč od politično angažiranih in izpostavljenih umetniških akcij, ostaja v salonih in katalogih. Skupaj s svojo v bleščice, zlato, krzno, svilo in čipke odeto klientelo, ki za seboj pušča ne le oblake neprijetnega naftalinskega vonja, temveč seka tudi z na njihovo razmišljanje nadetimi plašnicami.
Glavno vlogo v Žoltavi minuti tokrat igra Kino Dvor, na Kolodvorski ulici 13 v Ljubljani – pa to ni Predmestje ali Karavla, nekje na meji z ne-vem-že čim, to je vendar center – kjer se snema novi žanr slovenske kinematografije. Žanr se imenuje »zapuščena boga srota« ali od nikogar ljubljeni Gorenčev vrag, ki živi V času brez pravljic. Glavne vloge V ubij me nežno poleg navedene lokacije Iz zasede igrajo še Pustota izgnanega lokala v vzdušju Sedmine, zaklenjena vrata na Nikogaršnji zemlji in redki obiskovalci, ki si še obetajo Sladke sanje. Na Papirnatih avionih je očitno odneslo cinefile in Na vrat na nos prineslo nekompetentno vodstvo, ki se ne kvalificira niti za Učna leta izumitelja polža. Na Splavu meduze pa je Dela osvobodilo še prijeten lokal, kjer smo imeli V petek zvečer radi Uglaševanje. Kaj bodo prinesla Leta odločitve? Dediščino česa? Upamo, da ne Rezervnih delov. Raje bi imeli Kruha in mleka, namesto kruha in iger, samih Ruševin in Stereotipov! Bo Tistega lepega dne za nas vendarle prišla rešitev in bomo spet filmski Na svoji zemlji. Jebiga, četudi imamo Minuto za umor, vemo, da se Norega metek ogne. Zato visimo s Srečo na vrvici in Zvenenjem v glavi.
Žolta kronika Krotilcem časa v Kinodvoru svetuje, da na program uvrstijo filma Ljubljana ali Ljubljana je ljubljena, ki bi v njihove prostore zvabil večno v Ljubljano zaljubljenega Zokita, da uresniči Povest o dobrih ljudeh. Sicer Žolti kroniki ne preostane drugega, kot da se sprašuje Kaj boš počel, ko prideš ven od tu?
Za vas sta z nonstop 24-urnikom ekskluzivno selekcionirali dogajanje Vesna in Stella dell Norte za Žolto kroniko.
Komentarji
komentiraj >>