Torek, 27. 11. 2007
TisaV
V petek se je v »Mladinskem centru Krško« zgodila projekcija kratkih filmov »Luksuz produkcije« iz Krškega. Kdo so neodvisni filmski ustvarjalci, ki jim je od leta 2001 dalje uspelo posneti več kot 100 kratkometražnih filmov, med katerimi jih je cela četa pobrala različne nagrade znotraj evropskega filmskega prostora za mlade?
»Luksuz produkcija« deluje znotraj »Društva zaveznikov mehkega pristanka«, ki ga je leta 1995 ustanovila skupina mladih kot odziv na pomanjkanje kulturnega dogajanja za mlade in splošno neobčutljivost za stisko drugih. Leta 1997 je začela s lastno videoprodukcijo in v tem smislu predstavljala pionirje pri uveljavljanju neodvisnega filma v Sloveniji.
O »Društvu zaveznikov mehkega pristanka« in sadovih njegove podsekcije »Luksuz produkcije« smo se pogovarjali s predsednico društva Dženi Rostohar. Od kod ideja o »mehkem pristanku« in »luksuzu«?
Predstavljeni filmi so bili plod dveh delavnic. Za mlajše in manj izkušene je bil letos na Trški gori pri Krškem ponovno organiziran »Mladinski filmski tabor«, za bolj izkušene filmarje pa mednarodna delavnica dokumentarnega filma »Aktivna participacija skozi oči mladih«.
Na petkovem predstavitvenem večeru so bili najprej predvajani filmi najmlajših filmskih ustvarjalcev. Nekateri izmed njih so prejeli nagrade tako doma kot tudi v tujini.
Tako se parodija latinskoameriške telenovele »La Tormentosa« ponaša z laskavim naslovom najboljšega filma po izboru otroške žirije na tradicionalnem »Srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije« v Izoli. Parodija je nastajala v sodelovanju med evropsko prostovoljno službo in krškimi osnovnošolkami.
Za poslušalce je verjetno treba poudariti, da je omenjena parodija scenaristično in režijsko tako izpiljena, da bi ob njenem gledanju brez težav pretakali solze ljubitelji »žajfnic«, po drugi strani pa bi se od smeha zvijali tisti, ki so jim telenovele malce manj pri srcu. Kako lahko to znotraj neodvisne produkcije uspe 13-letnim dekletom, vrlim šolanim ustvarjalcem slovenskih televizijskih nadaljevank pa ne, za pisko pričujočega teksta ostaja nerazrešljiva uganka.
Morda se odgovor skriva v dejstvu, da Dženi Rostohar na OŠ Leskovec pri Krškem že vrsto let vodi videokrožek in s tem mlade od rosnih let uvaja v svet medijev in filma.
Tako bi se lahko programski vodje slovenskih televizijskih hiš naslednjič, ko bodo v dilemi, kaj in kako snemati, obrnili na krško mladež, ki jim bo očitno brez večjih težav pokazala, da težko udariš mimo, če izhajaš iz sebe in če verjameš v to, kar počneš. Če vsebino izvajaš iz vprašanj, ki te intrigirajo, iz lastnih dilem, iz življenjskih vprašanj, ki se ti porajajo kot subjektu, umeščenemu v določen čas in prostor, ti ljudje verjamejo in temu primeren je tudi učinek videoprojekta.
Mladi ustvarjalci so se tako iskreno lotevali tematik, ki predstavljajo jedro mladostniškega razmišljanja o svetu: ljubezni, pouka, medkulturnih razlik, drog, spolnosti in ostalih izkušenj, ki predstavljajo temeljne zidake odraščanja. Te so ujeli v daljše ali krajše filmske podobe, med katerimi so bili nekateri bolj, nekateri manj tehnično dodelani, vsi pa vsekakor zelo gledljivi. Tudi zato, ker mladi ustvarjalci še niso ujeti v manire, v katere se tako radi zapletamo odrasli. Zato so njihove stvaritve sveže, zabavne, predvsem pa tako odkritosrčne, da nas kot gledalce z vso močjo potegnejo s sabo.
Med produkcijo mlajših velja izrecno omeniti še dva filma: zmagovalni film letošnjega festivala »Balkan Kids for Kids« »Helga vs. Berta« in »Jagra«, ki je zmagovalni film letošnjega festivala »The One Minutes Jr.« in je med 1309-imi prijavljenimi enominutnimi filmi iz 71-ih držav pobral glavno nagrado občinstva.
Za mlajšimi upi so bili predvajani dokumentarni filmi malce starejših ustvarjalcev z mednarodne delavnice »Aktivna participacija skozi oči mladih«, ki je avgusta potekala pod mentorstvom Želimirja Žitnika. Če so se otroci na bolj okoren način lotevali eksistencialnih vprašanj, so se nekaj let starejši avtorji v tehnično dodelani podobi gibali zlasti znotraj prostora konstrukcije identitet. Med bolj zabavnimi je zagotovo dokumentarec o krški gejevski sceni, kjer avtor skuša - sledeč statistiki, ki pravi, da je v vsaki družbi od 1 do 10 % prebivalstva homoseksualno usmerjenega - v Kršem najti geja, kar se mu, v skladu z velikostjo in posledično odprtostjo mesta, jasno ponesreči.
Filmsko dogajanje je sklenil koncert krške domače zasedbe »The Lift« in s svojimi udarnimi zvoki dodal piko na i večeru presežkov. Avtorica članka se je po večno zaprtih slovenskih avtocestah podala nazaj v prestolnico, kjer se radi veliko pritožujemo, zato takrat, ko dojamemo, da je mogoče marsikaj ustvariti z minimalnimi finančnimi sredstvi, ki jim kot substitut služita entuziazem in predanost, ostanemo brez besed.
Za vas je dobro skrite bisere nabirala Tisa V.
Komentarji
komentiraj >>