OFF PROGRAM NAPOVEDNIK
Rim: trije milijoni, Madrid: dva milijona, London: milijon in pol, Pariz: 800.000, New York: 500.000, Berlin: 500.000, Atene: 100.000, Bruselj: 100 000, Glasgow: 60.000, Mexico Citiy: 50.000, Helsinki: 15.000, Tokio: 25.000, Rio de Janeiro: 15.000, Ljubljana: 10.000, Santiago de Chile: 3000, Tel Aviv: 1.500... To je le nekaj številk, ki govorijo, koliko ljudi se je v soboto in nedeljo zbralo na ulicah različnih svetovnih mest, da bi peščici svetovnih voditeljev sporočili, da se ne strinjajo s paradigmo vojne, ki vlada našemu svetu. Enajst milijonov ljudi te Zemlje je zahtevalo in zahteva mir.
Ulice 600 mest na svetu so zasedle pisane množice ljudi, od mamic z dojenčki do 90-letnikov, s transparenti, svečami in lampijončki. »MIR! HOČEMO MIR!« je pisalo v vseh jezikih, na transparentih, izdelanih na različnih koncih sveta. Precej transparentov je krasila faca Busha juniorja in pozivi ZDA, naj svet že enkrat pustijo pri miru. Dejstvo je, da Združene države posredno ali neposredno botrujejo večini vojn, ki trenutno pustošijo po svetu ali se obetajo.
Največ ljudi se je v soboto zbralo v Rimu - kar tri milijone naj bi jih korakalo po ulicah in zahtevalo mir. O poteku pohoda miru v Rimu vam bo več povedal Leo z rimske agencije za družbene informacije.
Največja manifestacija od afere JBTZ [JBTZ] v 80-ih letih se je zgodila tudi v Ljubljani. Prisluhnite nekaj utrinkom:
OFF PROGRAM
Severnoatlantsko vojaško zavezništvo se je po dolgih debatah nazadnje zedinilo v odločitvi, da pred trenji vojne z Irakom zaščitijo Turčijo. Pobudnicam te akcije, Združenim državam, je z idejo uspelo prodreti, ko so odločanje o namestitvi radarjev, protijedrske obrambe in dodatnih vojakov na turška tla preselili v Odbor za obrambno načrtovanje. V njem sedijo vse članice NATA, razen Francije, ki je že leta 1966 izstopila iz vojaške strukture zavezništva. Francija pa je bila edina, ki je nasprotovala zaščiti Turčije.
Nadvse vesela zaščite, ki ji jo bodo nudile zaveznice iz zveze NATA, pa Turčija še vedno zavlačuje z obljubljeno privolitvijo v namestitev ameriških sil na svojem ozemlju med napadom na Irak. Turški premier Guel se konkretni odločitvi izogiba z izjavami, da mora skupaj s parlamentom najprej rešiti politična, vojaška in gospodarska vprašanja, ki so za Turčijo pomembna, potem pa bo Američanom povedal, ali smejo svojo super tehnologijo namestiti na turškem teritoriju.
Nizozemska vlada pa se je ZDA odločila ponuditi roko in jim dovoliti, da ameriški vojaki skupaj z opremo proti Iraku potujejo čez nizozemsko ozemlje. Uradna razlaga altruistične nizozemske pomoči Ameriki se glasi: "ZDA bodo smele kratkoročno uporabljati nizozemske instalacije za transport sil in vojaške opreme". Nizozemska se je zavezala tudi k molčečnosti glede kraja in časa premikanja ameriške karavane skozi njene kraje.
Zunanji ministri Evropske unije so se spet zbrali v lepi bruseljski dvorani, da bi ob kavici in vafljih oblikovali osnutek skupnega stališča petnajsterice o iraški krizi, glede katere se Evropska unija še vedno ni izjasnila. Čas za sestavo stališča do vojne v Iraku imajo do večera, ko naj bi vse skupaj potrdili voditelji držav članic Unije, ki kavo in vaflje konzumirajo v okviru izrednega vrhunskega zasedanja Evropske unije. Namen zasedanja je prav oblikovanje skupnega stališča glede Iraka. Z njim želi Evropska unija svetu sporočiti, da je v kritičnih trenutkih sposobna stopiti skupaj in spregovoriti z enim glasom. Hja, bil bi že čas…
Tokrat evropski liderji ne bodo imeli časa za debato o zadnjih podrobnostih glede nove evropske ustave. Čas za komentar na njen osnutek pa si je med svojo redno nedeljsko avdienco v Vatikanu ponovno vzel papež Janez Pavel številka dve. Evropejce je pozval, naj v prihodnji ustavi omenijo krščansko dediščino evropskega kontinenta. Poudaril je tudi, da omemba nikakor ne bi ogrozila posvetno naravo Evropske unije. “Kontinentu bi to pomagalo, da se zaščiti pred dvojnim tveganjem; na eni strani pred ideološkim sekularizmom, po drugi strani pa pred sektantskim povezovanjem.” O tem je papež prepričan.
Evropska komisija si je med iskanjem svojega mnenja o Iraku vzela čas za previden pozdrav zmage Tasosa Papadopulosa na nedeljskih predsedniških volitvah na Cipru. "Toplo vam čestitam za zmago in sem prepričan, da se bo pod vašim vodstvom Ciper še naprej uspešno pripravljal na vstop v Evropsko unijo 1. maja 2004," je v pismu novemu ciprskemu predsedniku zapisal predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Pri tem Romano računa na Papadopulosove izkušnje, ki si jih je pridobil kot predsednik parlamentarnega odbora za evropske zadeve.
Še pred uradnim začetkom vojne z zlo državo Sadama Huseina so anglo-ameriška bojna letala, po stari navadi zadnjih desetih let, ponovno malce zbombardirala to ozemlje te države. Tokrat so bombe odvrgla na objekte protizračne obrambe na jugu Iraka. Njihovemu dejanju je botrovala predrznost iraških bojnih letal, ki so vstopila v območje prepovedi poletov.
S svojo vsakdanjo ofenzivo nadaljujejo tudi izraelski vojaki. Danes ponoči so s 30-imi oklepniki in ob spremstvu dveh helikopterjev vdrli Gazo. Med operacijo so ustrelili najmanj dva Palestinca, uničili pa so tudi hišo aktivista skrajnega gibanja Hamas.
Ariel Šaron, ki naroča tovrstne morilske akcije, bo čez nekaj let zagotovo sedel na Haaškem tribunalu. Za neke druge zločine mu že nameravajo soditi Belgijci, vsekakor pa bo sedel tudi zaradi državnega terorizma, ki ga zadnji dve leti pospešeno izvaja nad palestinskim ljudstvom. V tem trenutku pa si haaška tožilka Carla v svoji dvorani želi videti Vojislava Šešlja. Prav zato je prišla v Srbijo. Več o tem bo povedal naš novosadski dopisnik Dragan Gmizič.
Komentarji
komentiraj >>