Domača zasedba, ki neguje balkanske godbe, s pomenljivim in zlahka zapomljivim imenom Aritmija sta ustanovila kitarista Šemsudin Dino Džopa in Tilen Stepišnik (oba sta soustanovitelja še enega slovensko-bosanskega banda Sedef, katerega prvenec z izvirnimi predelavami sevdalink lahko v tem terminu slišite čez en teden). Izključno inštrumentalna, odlično odigrana muzika s prvenca Aritmije se povečini suče okrog bosanskih, makedonskih ter tudi v duhu balkanskega melosa napisanih avtorskih skladb. Skladbam, med katerimi najdemo kar nekaj v naših krajih zelo priljubljenih, kakršna je denimo Jovano, Jovanke, je usklajen kvintet dostikrat odel v precej moderne vode, dodajajoč akustičnim zvokom rockovsko udarnost in mestoma tudi psihedelično zamaknjenost.

V aranžmajih se krasno zlivajo akustični in ozvočeni inštrumenti (v ospredju so električne kitare), ki družno, v žaru strastne igre, ki jo je na albumu še kako čutiti, ustvarjajo rimično zapletenost, zvočno razburkanost in za takšne komade prepotrebno tenzijo ali drugače rečeno odlaganje katarze. Zelo dober prvenec banda, ki je v domačiji že nabral številne fene, bi bil lahko še boljši, če bi morda v kakšnem komadu, v katerem se glasbeno ne zgodi veliko, dodali gostujoči vokal ali dva (kakor to denimo naredijo na koncertih). Vsekakor pa je že zdaj čutiti, da bi se bend lahko razvil v nekaj čisto samosvojega na domači sceni, v kar nas že zdaj prepriča par odličnih avtorskih komadov z albuma!