Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
19. decembra (3280 bralcev)
Sreda, 19. 12. 2007
Klavdi in Joli



Kronisti Žolte kronike zaključujemo letošnje leto na okopih politične bede in državnemu nesmislu za reprezentacijo. Država je poskrbela, da bomo naštudirano vstopili v schengensko območje. Rajši ne vemo, koliko denarja je Ministrstvo za notranje zadeve RS zmetalo v nabiralnike slovenskih ognjišč z dvanajst strani obsegajočim izročkom in priložnostno znamko. Na prvi strani nas modro nagovori minister Mate, ki duhoviči o tem, kako ne bomo več slišali tistega znanega stavka: »Dokumente prosim!« Žolta kronika pa vam polaga na srce, da nikarte doma pozabiti osebne izkaznice, kadar si greste rit namočit v plavo morje ali k Avstrijcem po alvorada kavo. Slovenija je bogatejša za 59 novih, schengenskih mejnih prehodov. Južna meja je torej zelo dobro zavarovana, od ovinka do ovinka imamo nastlane cariniške ute. Kljub sproščanju mej, naj opozorimo, da je prehajanje le-teh možno le na mejnih prehodih. Za vse ostale taborniške poti so predvidene kazni.

Schengenskemu izročku ob boku stoji še večje skropucalo, poimenovano Dvanajst koščkov EU sestavljanke. Knjižica se šibi pod floskulami prvega reda in kvazipriljudnimi sestavki, ki so skupaj zmetane v tretjerazrednih stavčnih strukturah. Da o turističnem naslovu niti ne izgubljamo besed. Obe knjižici sta eklatanten primer napačne strategije naslavljanja ciljne publike. Žolta kronika pa ima končno tudi poslansko vprašanje: zakaj je knjižica o Schengenu izšla v 500 izvodov višji nakladi oziroma zakaj je EU sestavljanke za 500 komadov manj?

Še večje in bolj nesmiselno zapravljanje denarja je nov komplet grafične podobe državnih organov za 23.688 evrov, ki jih je na račun prejela oglaševalska agencija PAN. Zakaj že rabimo nove logote? [dolg premor] Žolta kronika si na vprašanje odgovarja sama. Ker je naša država tako egalitaristična in za vse porabnike proračunskih sredstev veljajo ista pravila, je torej treba do konca leta porabiti proračunska sredstva za tekoče leto. Bistveno bolj efikasno je, da ta sredstva porabimo za logotipe kot pa za kako štruco kruha. Štruce itak ležijo vsepovsod, logotipe pa selekcionirane agencije »ustvarjajo« le na povabilo države.

Ob redni tedenski mestni patrulji je Žolta kronika pomislila, da je srečala nekaj vanzemaljcev, katerih delegacija je slišala za futuristično in meščanom prijazno urejanje prestolnice Slovenije, ki ga izvaja g. Zoki. Na prvi pogled se zdi, da je v samem Centru na Cankarjevi ulici parkiranih pet izvenzemeljskih bitij. So majhni, kovinski in vesoljske oblike, z nenavadnimi odprtinami, v nekaterih se vidi celo elektronsko vezje in nekakšne tipke. Ne, ne gre za vesoljsko delegacijo, ampak za napredno arhiviranje mestnih smeti. Vesoljčki se zelo banalno imenujejo potopni smetnjaki. Vsa čast g. Zokitu, kajti Ljubljana je prva, ki je uvedla to drago, smetarsko novotarijo, ki spominja na vesoljski hi-tech. A to niso smetnjaki za vsakega mimoidočega, temveč le za poklicane. Smetnjaki se bodo odzivali na elektronsko kartico prestižnih lastnikov. Na Snagi pa se bodo ukvarjali s tehnološkim viškom.

V zadnji letošnji oddaji v Žoltavo minuto ne more priti nič drugega kot eksploatirani in nagačeni december. December raztegujejo kot muzikant meh trgovci, podjetniki, finančniki, politiki in umetniška produkcija pod diktatom državne kulturne politike. Za navadnega državljana se decembra enostavno dogaja preveč. Preveč je lišpa in kiča, pocukrane muzike, trgovskih nategov, političnih obetov in slabih predstav. Kako mali človek ne bi klonil pod vso to težo, ki mu je propagandno naložena na delovna pleča. Diktat državne kulturne politike iz leta v leto, iz decembra v december od državljanov zahteva, da dolžino večerov potencira najmanj na deseto, saj se stoično podvržejo hiperkonzumaciji umetniške produkcije. Ministrstvo za kulturo RS pa nam očitno ne kani prizanesti s svojo nesposobnostjo regulacije produkcijskih pogojev in zahteve po porabi proračunskih sredstev do konca leta za neinstitucionalno umetniško produkcijo. Iz petdesetletne tradicije državnega planskega gospodarstva bi si Žolta kronika obetala vsaj nekaj nakopičenega znanja o planiranju. Še bolj prikladen pa se Žolti kroniki zdi -namesto da vam obrabljeno voščimo srečno 2008 – »poziv k uporu!«


Za vas sta se z non-stop 24urnikom hiper angažirali in aranžirali Klavdi [klaudi] in Joli [joli] za Žolto kroniko.


Komentarji
komentiraj >>