Sobota, 22. 12. 2007
JasminaJ
Danes smo pripravili kar nekaj posnetkov.
Najprej se bomo posvetili problemu hendikepiranih žensk. Pogovarjali smo se z
Uršo Valič, ki je študij etnologije in kulturne antropologije zaključila z
diplomsko nalogo "Hendikepirane ženske: spol, spolnost in materinstvo".
Pogovarjali pa smo se tudi z Julijano Kralj iz Društva vizija – društva gibalno
oviranih invalidov Slovenije. Za konec pa še intervju s Katjo Mihurko Poniž s
Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Mihurko Poniž je namreč ena od
podpisnic odprtega pisma Državni predmetni komisiji za splošno maturo za
slovenščino. V odprtem pismu so štiri univerzitetne profesorice opozorile, da v
več kot desetletju izvajanja mature med maturitetnimi književnimi besedili še
ni bilo dela, ki bi ga napisala avtorica.
naslovom "Hendikepirane ženske: spol, spolnost in materinstvo". Povzetku pravi: Družbene in kulturne
konstrukcije so hendikepiranim onemogočale polno in enkopravno vključevanje v
družbi. V 20. stoletju je pod vplivom relativizma prišlo do obrata pri
razuzmevanju hendikepiranih kot ljudi, ki imajo človekove pravice. V besedilu
se avtorica posveča vprašanju hendikepiranih žensk ter njihovih pravicah do
spolnosti in materinstva. Pokaže na potrebe in težave, s katerimi se soočajo
hendikepirane ženske, ki se odločijo, da bodo imele otroka."
Kako se dojema hendikepirane ženske in kako
se dojemajo same?
Kako dojemajo materinstvo?
Urša Valič se je novembra v Madridu udeležila
konference "Prepoznavanje pravic deklet in žensk z invalidnostjo".
Sprejeli so deklaracijo.
S problemom hendikepiranih žensk, ki so žrtve
nasilja, pa se ukvarja društvo Vizija – društvo gibalno oviranih invalidov
Slovenije. Pogovarjali smo se z Julijano Kralj. Opravičujemo se za malce slabši
posnetek.
............
Vračamo se v oddajo Sektor Ž. Pred kratkim
smo lahko v Delovi prilogi Maturanstka opazili odprto pismo Državni predmetni
komisiji za splošno maturo za slovenščino. Podpisnice: Katja Mihurko Poniž s
Fakultete za humanistiko Unicerze v Novi Gorici, Silvija Borovnik s FF Univerze
v MB, Milena Mileva Blažič s Pedagoške fakultete U v LJ in Vida Udovič Medved s
Pedagoške fakultete U na Primorskem so skušale opozoriti na dejstvo, da v
desetletju izvajanja mature med književnimi besedili še ni bilo nobene ženske
avtorice.
O pismu in tej problematiki smo se
pogovarjali s Katko Mihurko Poniž.