Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
24. 2. 2003 (3199 bralcev)
Ponedeljek, 24. 2. 2003
urban



Glede na to, da se ob robu razprave za in proti slovenskemu članstvu v Natu, pojavljajo tudi natolcevanja v stilu »nato pa niso neuvrščeni«, je bržkone – zaradi celovitejšega informiranja kakopak – potrebno nekaj pozornosti nameniti tudi gibanju neuvrščenih.

Naključje ali ne, ravno danes se je v malezijskem Kuala Lumpurju pričelo dvodnevno zasedanje voditeljev držav članic gibanja neuvrščenih. Na samitu se bodo seveda ukvarjali z najbolj perečimi težavami sveta v zadnjem času, torej z iraško krizo, severnokorejskim jedrskim programom in ameriško vojno proti terorizmu. Uvodni nagovor malezijskega predsednika pa je sicer minil v znamenju svaril pred ameriško globalno hegemonijo in nezakonito vojno, ki jo pripravlja ta supersila.

Naj vas pri tem tudi spomnimo, da med 114-imi članicami gibanja, ki ga je svojčas ponosno soustanavljala zdaj definitivno pokojna juga, lahko najdemo tudi Irak, Kubo, Pakistan in Indijo, če naštejemo le najvidnejše. Na tokratnem srečanju pa nameravajo medse sprejeti tudi dve novi članici.

Kakor koli, glede na razpad socialističnega bloka in dejstvo, da se je kapitalistična druščina samozvanega svobodnega sveta razširila tudi na vzhodno Evropo, ostajajo pravzaprav ravno neuvrščeni edina mednarodna aglomeracija držav, ki se tako ali drugače trudi, da bi po svojih močeh promovirala interese svetovnega juga. Ali je to dobro, slabo, vredno občudovanja ali obsodbe, pa presodite sami.

V anketi, ki jo danes objavlja časnik Dnevnik, so vprašani napovedali, da naj bi se referenduma o vstopu Slovenije v EU udeležilo več kot 80 odstotkov. Pri tem naj bi za vstop Slovenije v EU glasovalo preko 70 odstotkov. Vse torej kaže, da bo udeležba in tudi rezultati referenduma o EU povsem primerljiva z plebiscitom izpred dobrih 10 let. Bistveno bolj nedorečeni pa bodo, kot kaže, rezultati referenduma o vstopu v Nato, ki zaenkrat kažejo 43 odstotkov za in 36 odstotkov proti članstvu. Ob več kot 20 odstotkih neopredeljenih in udeležbi, ki bo na račun evro-referenduma karseda visoka, pa je vstop Slovenije v atlantsko vojaško zavezništvo slejkoprej še povsem nedorečen.

Natovo trdo in agresivno jedro se sicer ravno te dni ukvaja z eno od svojih manj poslušnih in razočaranih članic. Turčija, ki ima z Natovimi obljubami slabe izkušnje še iz časov zalivske vojne, se namreč ne pusti prepričati, da bi na njeno ozemlje namestili vojaški aparat, ki bi potem naskakoval sosednji Irak. Zadnji turški problem je povezan z vprašanjem, kdo naj bi se sploh odločal o namestitvi ameriških sil na njihovem ozemlju. Vlada je namreč te pristojnosti vešče naložila parlamentu. Predsednik turškega parlamenta pa je zavrnil odločanje o teh zadevah, saj po njegovem parlament nima pristojnosti za kaj takega. Svoj sklep je zabelil še z ugotovitvijo, da vojna nikakor ni neizbežna, saj mednarodni mehanizmi, usmerjeni v razorožitev Iraka, še niso izčrpani.

Kot se za vsako supersilo spodobi, pa so ZDA te dni zaposlene tudi z drugimi težavami in ne le z obetajočo se vojno proti Iraku. Severna Koreja se namreč s svojim jedrskim programom noče izneveriti interpretaciji Georga Busha in pridno igra vlogo tako imenovane malopridne države. Zato jo je Državni sekretar Colin Powell jezno posvaril in ji odločno odsvetoval produkcijo jedrskega arzenala. Pravo težo Powellovim grožnjam daje dejstvo, da jih je tokrat izrekel kar v Pekingu. Ob kitajski obljubi, da bo sodelovala pri discipliniranju Severne Koreje in da tudi Pekingu ni všeč prevelika koncentracija jedrskih konic na korejskem polotoku, so ZDA dobile novo samozavest pri besednem obračunavanju s Pjonkjangom.

Na besedne obračune se medtem intenzivno pripravlja četniški vojvoda in predsednik srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj. Ta je po poročanju agencij danes že varno zaprt v eni od depandans mednarodnega tribunala za vojne zločine v Haagu. V kletki mu bržkone dela družbo tudi kakšen večji maček, saj je svoj odhod sinoči v Beogradu proslavljal s približno 15 tisoč privrženci. Podobno kot njegov vzornik in rival Sloba, ki se te dni v Haagu bolj kot s sodniki spopada s slabim zdravjem, se je tudi Šešelj dokaj optimistično odpravil v Haag. Čeprav je obtožen genocida med vojnami na Hrvaškem in v BiH ter tudi v Vojvodini. Tožilci mu sicer očitajo tudi kršitve vojnega prava in vojnih običajev ter, kakopak, zločine proti človečnosti.

Kakor koli, za filozofa Šešlja lahko ugotovimo, da je eden redkih Haaških izbrancev na področju nekdanje Juge, ki si je sam prizadeval priti pred mednarodni tribunal in pri tem javno negodoval, da nikakor ne more dobiti nizozemske vize. Sicer pa Šešelj obljublja, da bo tudi v Haagu vestno opravljal svoje poslanstvo opozicijskega politika in bržkone pridno valil krivdo na Slobodana Miloševiča, ki je tam v vlogi vladnega politika.

Nekoliko bolj konvencionalno so vloge med vladne in opozicijske politike postavili v Izraelu, saj tega pač niso počeli pred nobenim mednarodnim sodiščem. Kakor koli, Izrael je sinoči dobil novo vladno koalicijo, v kateri bodo poleg desničarskega likuda vedrili tudi ministri iz sredinske radikalno sekularistične stranke Šinui. V 120 članskem knesetu ima tako nova koalicija 61 poslancev. Kako bo to vplivalo na učinkovitost Izraela, pa bomo šele videli. Lahko pa bi rekli, da je za inavguracijo nove koalicije izraelska vojska izpeljala 30-urno operacijo v Gazi, med katero je uničila pet palestinskih hiš, danes pa naj bi podrli še štiri druge.

Z raznimi koalicijami je sicer vedno znova povezana tudi Pošta Slovenije, ki pa je doslej vedno varno plula v vladnem objemu. Zdaj pa se je nanjo spravilo računsko sodišče in ugotovilo, da je bilo poslovanje Pošte v letih 2000 in 2001 vse prej kot zgledno. Revizorji ji očitajo nekaj deset milijonov tolarjev neustrezno zapravljenega denarja, ki gre bržkone na račun pretirano širokogrudno izplačanih bonitet nekaterim zaposlenim oziroma odpuščenim delvcem Pošte. Še dodatnih 14 milijonov proračunskih zlatnikov je bilo izgubljenih zaradi malomarnega opravljanja poštnih dolžnosti, za kar se bo zdaj očitno pospešeno iskal krivec. Kakor koli, če se pošta izmaže pred tokratnimi očitki računskega sodišča, ji slednje bržkone ne bo več gledalo pod prste. Z letom 2002 je bila namreč preoblikovana v običajno gospodarsko službo, ki nima statusa javnega podjetja. Njene izgube bo kot predstavnik ustanovitelja še vedno krila vlada, ki pa bo morala za to sama polagati račune pred računskim sodiščem.






Komentarji
komentiraj >>

Re: ponedeljek, 24.2.2003
buzdovan [25/02/2003]

šešelju 100 let teške robije!
odgovori >>