NAPOVEDNIK
Marsikdo si zraven pice naroči pivo, zato da z užitkom poplakne izsušena usta od testa. Zakonca iz Milwaukeeja pa sta se domislila, da bosta proizvedla kar pivo z okusom pice in s tem ubila dve muhi na en mah. To se je tudi zgodilo, saj je njuno idejo že odkupila neka lokalna pivovarna, ki zdaj serijsko proizvaja pivo z okusom pice. In zakonca zelo dobro poznata psihologijo tamkajšnjih ljudi, ki največkrat slišijo na ime Joe, kar bo koristilo njunemu žepu.
Saj bo zdaj, ko bo človek tipa Joe, ponavadi z malo večjim trebuhom prišel v saloon, namesto: »Hey man, give me one pizza and a beer,« dejal: »Hey man, give me a beer with taste of pizza«. Ni pa še znano, če to pivo poleg okusa pice vsebuje tudi toliko potrebnih snovi, da se po tem, ko ga spijete, dejansko počutite tako, kot da bi pojedli pico. Za zdajt se cena tega hibridnega izdelka, ki mu lahko zavidajo tudi izdelovalci gensko modificirane hrane, giblje od 2 dolarjev do 2,5 zelenca, odvisno pač od količine piva in pice, ki je prisotna v steklenici.
Za vse, ki ste morda jezni, da se da to čudo kupiti za zdaj samo v Millwakeeju, pa povejmo, da zakonca načrtujeta vzpostavitev distribucijske mreže po vseh zveznih državah Amerike, prav tako pa imata v mislih tudi Evropo. Zagotovo so tudi v Sloveniji takšni, ki se jim ob tej flaširani kombinaciji že cedijo sline, ker potem preprosto ne bo več treba jesti, a bodo morali še malo počakati ...
Poslušate Off program Radia Študent, ki se giblje nekje med pivom in pico!!!
OFF PROGRAM
Zaradi vedno bolj represivne politike v domu za azilante, kar je posledica tudi pred kratkim sprejetega novega zakona, ki azilantom še krči človekove pravice, sta v azilnem domu na Celovški poskušala narediti samomor dva Rusa, saj so ju dali v samice znotraj doma brez razloga. Več nam bo povedal Salvik, ki prav tako prebiva v domu za azilante.
Policija pa naj bi prostost v okviru kriminalistične preiskave na področju gospodarskega kriminala vzela predsedniku uprave SCT-ja Ivanu Zidarju, predsedniku uprave Primorja Dušanu Črnigoju in predsednici uprave Vegrada Hildi Tovšak. Sicer je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala vodila preiskavo več mesecev, naštejmo pa, pri katerih večjih projektih sodelujejo omenjena podjetja. SCT sodeluje pri gradnji pediatrične klinike, onkološkega inštituta, predora Trojane in Šentvid. Pri vseh teh projektih je prišlo do zakasnitev in nepravilnosti. Primorje z SCT-jem gradi viadukt Barnica na hitri cesti Razdrto-Vipava, Vegrad pa z SCT-jem sodeluje pri obnovi Ljubljanske opere.
Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je sprejel sklep, da bo javna razprava o kazenskem zakoniku 22. februarja, se pravi zgolj tri dni pred začetkom seje državnega zbora, kar se zdi poslancem opozicije prepozno, ker bo premalo časa. Povejmo, da nekateri očitajo predlaganemu zakonu preveliko strogost in kršitve človekovih pravic, prav tako pa stroka o njem ni zedinjena. O tej temi smo spregovorili s predsednikom odbora in poslancem Nove Slovenije Dragom Korenom.
Odbor za notranjo politiko prav tako obravnava predlagani noveli zakonov o volitvah v državni zbor ter volitvah za predsednice, pod kateri je prvopodpisani poslanec Liberalne demokracije in prav tako član odbora za notranjo politiko Jožef Školč. Volilno zakonodajo je treba dopolniti zaradi dveh odločb ustavnega sodišča in zapletov ob nedavnih predsedniških volitvah. Vlada ima sicer svoje plane, kako dopolniti volilno zakonodajo, in se ne strinja s Školčem. Jožef Školč o tem, kaj bi njegov predlog odpravil.
Iz Srbije se nam je ponovno javil sodelavec Matej Šebenik, ki je v Beogradu na tretji regionalni novinarski konferenci za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Iz Balkana se selimo v širni svet. Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko se mudi na izrednem obisku v Moskvi, kjer bo poskušal ruskega kolega Vladimirja Putina prepričati, da jim Gazprom ne izključi dobave plina. Juščenko ima še samo nekaj ur časa, da se pogodi s Putinom, saj Gazprom zahteva od Kijeva plačilo v višini 1,5 milijarde dolarjev. Ukrajina kar četrtino plina izvozi iz Rusije, spori glede cen pa se dogajajo vseskozi. Juščenko je neplačevanje ruskega plina označil za nedopustnega, medtem ko predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko pravi, da do prekinitve dobave ne bo prišlo, saj naj bi ji to zagotovil namestnik ruskega premierja Sergej Ivanov. Nazadnje je Rusija zaprla pipico Ukrajini januarja 2006, zaradi česar je bila motena tudi dobava plina v Evropski uniji.
V bitki za pridobivanje tehnoloških informacij pa so Združene države Amerike aretirale štiri ljudi, ki jih obtožujejo vohunjenja za Kitajsko in posredovanje varovanih novic v najbolj obljudeno deželo na svetu. 72-letnega letalskega inženirja Donfanga 'Grega' Chunga obtožujejo, da je posredoval podatke o vojaškem letalu C-17, raketi Delta 4 in bombniku B1. Po besedah pravnega zastopnika Toma O'Briena je Chung želel prispevati svoji matični deželi, ki jo je zapustil dolga leta nazaj, če pa bo obsojen, ga čaka kazen do 100 let zapora. Tai Shen Kuo in Yu Xin Kang, ki sta prav tako obtožena, lahko dobita dosmrtno ječo, zadnji med njimi, analitik za politiko sistema orožja Gregg Bergersen in zadnji izmed četverice pa lahko dobi 10 let zapora. Seveda pa je še veliko vohunov na prostosti in jih te aretacije ne bodo pretirano prestrašile.
Danska policija je aretirala pet ljudi, ki jih sumijo načrtovanega umora na karikaturista Kurta Westergaarda. Ta je narisal karikature Mohameda, ki so leta 2005 povzročile proteste muslimanov po vsem svetu ter izgon danskih diplomatov iz Sirije in Libanona. Aretacije so zopet osupnile Dance, ki so mislili, da je zgodba o karikaturah že za njimi.
Simba Makoni, ki je napovedal protikandidaturo predsedniku Zimbabveja Robertu Mugabeju na prihajajočih marčevskih volitvah, je izključen iz vladajoče stranke Zanu-PF. Pravila so jasna, je povedal Mugabe, vsak član stranke, ki hoče kandidirati proti izbranemu kandidatu za volitve – kar je seveda Mugabe – bo izključen. Makoni bo poleg dveh opozicijskih kandidatov kandidiral samostojno, so pa bojazni, da bo volitve spremljalo nasilje, kot je to bilo na zadnjih volitvah.
Avstralska vlada se bo na jutrišnjem prvem zasedanju parlamenta pod novo vlado uradno opravičila Aboriginom zaradi prisilne asimilacije, ki jo je v 20. stoletju izvajala nad avstralskimi staroselci politika tam spodaj. Prisilna asimilacija je leta 1937 postala uradna politika na zvezni ravni. Donedavni premier John Howard je opravičilo zavračal z razlogom, češ da sedanje generacije niso krive za grozote, ki so jih izvajali v preteklosti, aktualen premier Kevin Rudd pa seveda ne deli mnenja z konservativcem Howardom.
OFF je pripravil Urh, sledi mu Off priloga o dvodnevnem sindikalnem posvetu, ki se bo pričel jutri, nato pa prisluhnite še komentarju Borisa z naslovom »Dimitrij in preveliki kosovski čevlji«.
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>