V turistični prestolnici Barceloni bo del bogate umetniške ponudbe začasno postala tudi razstava, ki bo predstavljala umetniško pot slovenskega slikarja Zorana Mušiča. V Gaudijevi stavbi La Pedrera bo tako na ogled več kot 130 slik in risb. Slikar, grafik in risar, ki je preživel Dachau in zaslovel v Franciji, svoj opus predvsem posveča ljudski krhkosti in osamljenosti.
V Zurichu pa je mestna turistična in muzejska ponudba doživela pravi napad na svoje zaklade. Najprej so iz bližnjega mesta Pfaeffikon odnesli dve Picassovi sliki, le nekaj dni po tem pa je sledila kraja znanega privatnega muzeja Brϋhle. Ukradene slike, med katerimi je tudi Cezanneov Deček v rdečem telovniku, ter dela Moneta, Degasa in Van Gogha naj bi bila vredna 112 milijonov evrov. Kradljivci pa naj bi razkrili svoje poreklo iz držav bivše Jugoslavije s sumljivim slovanskim naglasom. Občutljivo avstrijsko ob tem ni zaznalo naglasov tistih, ki bodo ukradena dela ob primerni denarni vsoti tudi kupili.
Medtem ko se ponekod tepejo za slike, se drugod tepejo proti njim. Cenzura je tako prejšnji četrtek napadla Beograd, ko je bila zaradi dobesednega vdora 300 članov srbske neofašistične organizacije Obzor onemogočena razstava »Odstupanje« enajstih sodobnih umetnikov iz Prištine. Razstava se ukvarja z identitetami, uničen in raztrgan pa je bil njen najbolj sporen del. Gre za plakat, na katerem sta kot pop ikoni skupaj prikazana Elvis Prisley in leta 1998 ubiti vodja Osvobodilne vojske Kosova - Adem Jašari.
O zaželeni in nezaželeni umetnosti je poročala Iva.
Komentarji
komentiraj >>