Zaradi skorajda neposrednega televizijskega prenosa ste včeraj res težko spregledali obsežno akcijo domačih organov pregona zoper gospodarski kriminal v državi. S strani predsednika vlade Janeza Janše pred časom oznanjeno zaobljubo o boju proti domačim gospodarskim tajkunom je tako včeraj materializiralo 110 kriminalistov in 52 uniformiranih policistov, ki so opravili 29 hišnih preiskav pri posameznikih in gospodarskih družbah ter zaradi suma nedovoljenega prejemanja in dajanja daril pri postopku javnega naročanja pridržali sedem oseb. Kljub temu da policija kakopak zaradi višjega interesa preiskave o konkretnih imenih zaenkrat še ne želi govoriti, pa je že jasno, da se je v okviru tokratnega pregona represivni aparat odločil udariti prav po domačih gradbincih.
Na prvi bojni fronti zaenkrat še vedno domnevno nezakonitega so se tako znašla podjetja SCT, Vegrad, Primorje in Kontrola zračnega prometa Slovenije. Toda šele ko bodo tudi dejansko pravnomočno vložene obtožbe, bo jasno, ali bodo tudi dejansko meso postale besede generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ki računa, da so policisti in tožilci profesionalni in strokovni in da bodo uspešno preganjali tak gospodarski kriminal, ali pa bomo priča novemu fijasku domačih organov pregona. Resnici na ljubo odmeven uspeh na področju pregona v domovini kakopak kar se le da razširjenega gospodarskega kriminala, ki se na področju gradbeništva manifestira v kartelnem obvladovanju trga in javnih naročil ter predhodnem dogovarjanju o ponujenih cenah, potrebujeta tako domači represivni kot politični aparat.
Vprašanje na mestu samo je, ali je ta pregon, ob katerega neposrednem televizijskem prenosu se je milo storilo prav vsakemu domačemu državljanskemu povprečnežu, tudi dejansko utemeljen na kakih konkretnih dokazih. Če temu seveda ni tako, potem je to nova v vrsti blamaž politično vodene sodne veje oblasti. Toda za tak zaključek je še nekoliko prezgodaj. Zaenkrat je jasno zgolj to, da se domača policija in tožilstvo osredotočata predvsem na 20 milijonov evrov vreden posel gradnje kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika, ki ga je kot najugodnejši ponudnik dobila velenjska družba Vegrad in jo je do včeraj še suvereno vodila železna Hilda Tovšak.
Teče pa sicer tudi preiskava sumov drugih kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, toda za konkretne podrobnosti bo potrebno le še nekoliko počakati. Toda kakorkoli že, ob včeraj v televizijske ekrane strmečemu domačemu občestvu, so, da se nekaj dogaja, povsem konkretno na svoji koži občutili zaposleni v SCT-ju, Vegradu, Primorju in Kontroli zračnega prometa Slovenije. Nenazadnje naj bi bila prostost začasno odvzeta tudi direktorjem Ivanu Zidarju, Hildi Tovšak in Dušanu Črnigoju, ki pa je že vložil kviska, oziroma se je v pomanjkanju boljših idej oprijel imunitete, ki mu pripada kot članu Državnega sveta in ga je policija malo pred polnočjo hočeš nočeš morala spustiti domov. Ostali pridržani pa so bili noč na državne stroške primorani prebiti na policijski postaji v Mostah.
Kakršenkoli že bo končni razplet včerajšnjega spektakla, za katerega sicer tudi predsednik vlade Janez Janša upa, da bo deloval preventivno, kar pač pomeni, da si pred v državi razraslim gospodarskim kriminalom tudi sam ne zatiska oči, bo ta razplet sam, zase pokazal in dokazal, ali sta instituciji policije in tožilstva tudi dejansko avtonomni, ali pa spektakel domačemu televizijskemu občestvu gotovo da všečnega pregona, kot je bilo včerajšnje pridržanje Zidarja, Tovšakove in Črnigoja, uprizarjata zgolj po nareku političnih gospodarjev iz Gregorčičeve.
Kajti da ne bo pomote gospodarski kriminal v po čem že suvereni Sloveniji gotovo obstaja. Nenazadnje se v gradbeništvu obrnejo velike količine javnega denarja. Obče znana formula pridobivanja poslov na državno-javnih natečajih za gradbena dela pa gre takole. Domači gradbinci se nekje dobijo, usedejo in dogovorijo, kdo bo na tokratnem javnem natečaju najugodnejši ponudnik in kdo bo potem podizvajalec del za najugodnejšega ponudnika. Enkrat je to SCT, drugič Vegrad in tretjič Primorje. In tako to gre. Toda ker o pridržanih direktorjev Ivana Zidarja, Hilde Tovšak in Primoža Črnigoja le ne moremo govoriti kot o političnih outsiderjih, bo že v nekaj dneh znanih kar nekaj usodnih reči.
Prvič ali imata policija in tožilstvo za očitana kazniva dejanja gradbeniškemu lobiju tudi dejanske in utemeljene dokaze. Če bo temu tako, potem bo jasno, da so se pridržani in drugi osumljeni le nekoliko preveč razlezli in postali moteči elementi za ustroj te korporativno vodene države. Če pa se utegne izkazati, da je vsa ta preiskava eno navadno medijskemu spektaklu in televizijskemu občestvu podrejeno skropucalo, potem pa bo bržkone držalo, da gre za novo demagoško in preventivno potezo političnih gospodarjev iz Gregorčičeve, ki naj predvsem odvrne pozornost domačega državljanskega telesa od domačega neuspešnega predsedovanja Uniji in evropskih kritik na račun premierja Janše in svojeglavega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Tako to namreč gre.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z včerajšnjim spektaklom pregona gospodarskega kriminala na slovenskih tleh v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>