Poročilo s predavanja Luke Lisjaka Gabrijelčiča z naslovom »Totalitarizem kot koncept in kot ideološki antioksidant: kratek zgodovinski pregled«. Predavanje se je zgodilo 14. 2. v klubu Gromka na Metelkovi.

Predavatelj je že na začetku opozoril, da je koncept totalitarizma večplasten in ima dolgo zgodovino. Današnja žurnalistična koncepcija totalitarizma ni edina. Danes namreč velja za totalitarno vse, kar uhaja liberalno-demokratskemu konsenzu. Levičarska kritika takšne rabe besede totalitarizem je upravičena, saj takšen totalitarizem ne razlikuje med revolucionarnimi in organicističnimi programi spremembe sveta in ideološko diskreditira vsako radikalno politično akcijo. To je res danes, a ni bilo vedno tako. Vsa zgodovina pojma totalitarizem ni bila omejena na boj proti prostim radikalom, kot svojo kritiko zlorabe besede totalitarizem strne Žižek.

Pojem totalitarizma je nastal v 20. letih iz obratnih razlogov – ne z namenom ideološke diskreditacije, temveč da bi omogočil misliti nove politične realnosti, ki jim klasični koncepti politične teorije niso prišli do živega. Nastanek pojma totalitarizem lahko lociramo v levičarskih kritikah oktobrske revolucije, čeprav takrat ta beseda še ni bila uporabljena. Prav prosti radikali republike sovjetov so bili tisti, ki so prvi začutili tako prelomnost kot problematičnost sovjetskega režima in zato začeli iskati koncept, s katerim bi ga lahko kritizirali z levičarskih pozicij.

Sam pojem totalitarizma se pojavi malo kasneje v Italiji. Uporabljajo ga antifašisti kot kritiko fašizma, pa tudi fašisti kot obliko samopromocije. A ko se kasneje, v 30. letih, prvič pojavijo paralele med fašističnim in sovjetskim režimom, se italijanski fašisti odpovejo propagandni uporabi pojma totalitarizem. Te paralele so bolj koristile zahodnim socialdemokratom, ki so se z njihovo pomočjo distancirali od sovjetskega komunizma.

V 30. letih se tako radikalna levica kot desnica, kljub sovražnosti in medsebojnim razlikam, definirata kot alternativi dekadentni liberalni demokraciji, kar vzpodbudi liberalne mislece k povezovanju obeh pod skupnim označevalcem totalitarizma. Naslednji preobrat prineseta politika ljudske fronte in španska državljanska vojna ter kasneje druga svetovna vojna.

V tem času komunisti paktirajo z liberalci proti fašizmu. Komunizem postane del svobodnega sveta, absolutno zlo pa predstavlja le fašizem. Paralele med komunizmom in fašizmom so začasno ukinjene. Skupni boj proti fašizmu v letih po drugi svetovni vojni preprečuje še tako zagretim antikomunistom izenačevanje komunizma in fašizma.

V tem času se totalitarizem iz sredstva za neposredno politično akcijo spremeni v analitično orodje – ne gre več toliko za etiketiranje političnega sovražnika kot za zgodovinsko analizo preteklih družbenih pojavov. Te analize postavijo temelje današnji rabi koncepta totalitarizma, saj pristajajo na liberalno-demokratski konsenz in predvidevajo, da vsakršen poskus preseganja tega horizonta vodi v totalitarizem. Tovrstna literatura je cvetela predvsem v 50. letih.

Najdlje je v teh prizadevanjih prišla Hannah Arendt. Ta je liberalizem ostro in absolutno ločila od teoretskih in političnih tokov, ki so se združevali v komunizem ali fašizem. Totalitarizem je mislila kot povsem nov zgodovinski pojav, kot radikalno zgodovinsko diskontinuiteto. Njeno delo je nadaljevala ameriška sovjetologija, v kateri so evropski intelektualci prepoznali ideološki aparat hladne vojne.

S propadom ameriške sovjetologije se je v 60. letih končala tudi zlata doba uporaba pojma totalitarizem. Totalitarizem se je na teoretsko in politično prizorišče vrnil v poznih 70. in predvsem v 80. letih, in sicer ob krhanju realno obstoječih socializmov. Gre za rabo, ki jo poznamo še danes in ki jo vpeljejo konvertiti in bivši disidenti.

Predavatelj je na koncu ugotovil, da koncept totalitarizma skozi vso njegovo zgodovino spremlja določena dvojnost, razcepljenost med teoretsko in ideološko rabo. Teoretska raba pomeni analizo dejanskih zgodovinskih pojavov, medtem ko ideološka pomeni diskreditacijo političnih nasprotnikov. Prva je legitimna, medtem ko druga ni. Predavatelj je ločevanje med obema prepustil presoji posameznika.

Prihodnji četrtek, 21. 2., bo ob 18h v Gromki predaval Rok Benčin. Predavanju bo naslov »Od demokracije proti totalitarizmu do demokracije kot totalitarizma«. Rok Benčin je filozof, literarni komparativist in podiplomski študent filozofije.

Poročilo je spisal Primož Kraševec.

Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent