Končuje se teden izbrisanih, ko izbrisani in nevladne organizacije ob šestnajsti obletnici tega dogodka intenzivno opozarjajo na dogodek, ko je Slovenija 26. februarja 1992 iz registra stalnih prebivalcev nelegalno izbrisala 18305 ljudi, krivice pa jim ni popravila niti do danes. Politika to temo bolj kot ne izrablja za lasten populizem, kot pa da bi upoštevala ustavno odločbo iz leta 1999, ko je ustavno sodišče jasno dejalo, da mora država poravnati krivice izbrisanim. Zadnji ustavni zakon, ki ga predlaga vladajoča koalicija, samo nadaljuje farso, ki je ni hotela rešiti niti levica, ko je še bila na oblasti.
Ob tednu izbrisanih se je tako zgodilo kar nekaj dogodkov v obliki okroglih miz, projekcije filma Karavana izbrisanih, diskusij in drugih manifestacij. Je pa bil zaradi smrti Drnovška prestavljen protest, ki bi se moral zgoditi 26. februarja na Prešernovem trgu, na 6. marec. Za svojevrsten incident pa je s tiskovno konferenco poskrbel poslanec Slovenske demokratske stranke Branko Grims, ki trdi, da je treba vse obravnavati partikularno, kar je tudi vsebina predlaganega ustavnega zakona, češ da gre za špekulante in napadalce Slovenije, za kar pa nima dokazov in tudi ne spoštuje odločbe ustavnega sodišča. Bil pa je izbris izvršen kolektivno in ne individualno in bi moral biti tudi rešen kolektivno. Na to sta se odzvali Jelka Zorn iz Fakultete za socialno delo in Neža Kogovšek iz Mirovnega inštituta, ki sta spisali protestno noto in peticijo proti Grimsu. Poslušajmo najprej del iz pogovora z Grimsom.
Na včerajšnji okrogli mizi, ki so ji v našem studiu prisostvovali Jelka Zorn, Aleksandar Todorović in Neža Kogovšek, smo slednjo vprašali za komentar Grimsovega stališča.
Kritike na Grimsovo izjavo, slednji se okrogle mize zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti, sta podala tudi Zornova in Todorovič.
Poslušajmo sedaj predsednico Liberalne demokracije Slovenije Katarino Kresal, ki smo jo v intervjuju za Radio Študent vprašali, kako ona vidi problem izbrisanih in predlagan ustavni zakon.
V LDS naj bi bili po besedah Kresalove edini, ki so se in se zavzemajo za izbrisane, čeprav jo bo kolaž izjav bivšega generalnega sekretarja LDS in sedanjega predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča in vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Mirana Potrča demantiral in pokazal, da tudi levica kalkulira s perečo problematiko kršenja človekovih pravic.
Kako bizaren ter obskuren je bil izbris več kot osemnajst tisoč prebivalcev, jasno nakaže sledeči primer, ki ga je ob koncu okrogle mize izpostavil Aco Todorovič:
Tako. Teden izbrisanih se počasi izteka, vendar to še ne pomeni, da o samem problemu do naslednjega leta ne bomo nič slišali. V bistvu nasprotno. V ponedeljek se bo skupina osmih izbrisanih odpravila na pešpot iz Portoroža v Ljubljano. Cilj nameravajo doseči v četrtek dopoldan in se pridružiti protestni manifestaciji, ki se bo začela ob dvanajstih na Prešernovem trgu. Bodite tudi takrat z nami.
Odpoved: Kultivator sta pripravila Urh in Erik.
Komentarji
komentiraj >>