Čeprav je uspeh, ki ga je doživel njegov prvenec, Mendozo zelo presenetil, ni bilo nič drugače tudi z njegovimi nadaljnjimi romani. Pisatelju, ki se najraje predstavlja kot strasten bralec zgodovinskih knjig, je dobra prodaja njegovih del kmalu omogočila, da se je lahko posvetil zgolj pisanju. Do danes je napisal sedem romanov, v katerih pogosto tematizira Katalonijo in Barcelono v socialnem, kulturnem in ekonomskem kontekstu, vse skupaj pa vselej začini z veliko mero ustvarjalne satire. Preboj med elito sodobnih španskih pisateljev mu je uspel leta 1986 z romanom Mesto čudes (La ciudad de los prodigios), ki ga lahko prebirate tudi v slovenščini. Delo, ki stilistično posnema formo tradicionalnega zgodovinskega romana, se odvija v Barceloni v času med dvema Svetovnima razstavama od leta 1888 do 1929. Na zgodovinskem ozadju avtor na ironičen način pripoveduje zgodbo mladega moškega, ki se mu uspe povzpeti od katalonskega anarhista do najbogatejšega in politično najbolj vplivnega moža v Španiji. Velik uspeh je roman doživel tudi v tujini in bil prenešen celo na filmsko platno.

Kratek roman z naslovom Sin noticias de Gurb oziroma v slovenščini O Gurbu pa nič novega, katerega odlomek bomo poslušali v nocojšnji oddaji, je leta 1990 najprej izhajal v nadaljevanjih v časniku El Pais, leto kasneje pa je izšel še v knjižni obliki. V njem Mendoza kot nekakšen španski Douglas Adams na duhovit način prikaže pogled na človeško raso od zunaj.

Osrednja junaka romana sta namreč vesoljca. Gurb, okoli katerega se vrti zgodba, se je na Zemlji znašel zato, da bi v podobi Marte Sanchez preučeval človeško raso v Barceloni. Ker pa Gurb po prevzemu človeškega videza preprosto izgine in se ne javlja svojim vesoljskim kolegom, ti sklenejo, da bodo za njim poslali njegovega prijatelja. Ta se odloči, da bo ob tem še malce raziskoval življenje in navade Zemljanov, pri čemer vse pripetljaje, ki jih skozi celoten roman spremlja nekakšen refren »O Gurbu pa nič novega«, tankovestno zapisuje v svoj dnevnik. Čas na Zemlji skuša, kljub pomembni nalogi, preživeti čim bolj zanimivo, pri tem pa si pogosto pomaga tudi s spreminjanjem videza. V različnih pojavnostih se druži z ljudmi, vendar je v hotelski sobi še vedno osamljen, medtem ko bere zadnje izvode Lole v galaksiji in je churrose, špansko specialiteto, orto mastne flancate, ki jih Španci jedo zjutraj, ko se vsi prežurani odpravljajo spat, nekakšen slovenski burek torej.

Nekega dne ugotovi, da se najemnine ne splača plačevati, zato stopi do loterijskega okenca in seveda pove prave številke ter zadene ogromno vsoto denarja. Ko si kupi stanovanje in ga opremi, dojame, da v stanovanju nekaj le še manjka. Ženska! Malce se razgleda naokoli in ugotovi, da ima tisto, kar išče - pred nosom: sosedo.