Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
13. 3. 2003 (4036 bralcev)
Četrtek, 13. 3. 2003
tomazza



Na faks Radia Študent je danes prispel prvi uradni poskus političnega pritiska na programsko neodvisnost Radia Študent. Poslali pa so jo iz domnevno civilnodružbene pobude Združeni za Nato, v kateri so združili moči podmladki skoraj vseh slovenskih političnih strank, z izjemo Mladih forumašov, ki kljub negodovanju svojih strankarskih očetov in mater vstopu v zvezo Nato aktivno nasprotujejo. In kaj pravzaprav sploh hočejo mladi politikanti oziroma privatizatorji civilnodružbenega prostora iz Mladinske sekcije Atlantskega sveta Slovenije, Mlade Slovenije, Mladih liberalnih demokratov in demokratk, Nove generacije Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske mladine?

Mladi politiki, ki se v strankarskih podmladkih kalijo za odraslo politikantsko življenje, želijo, oziroma, kot se jim je povsem dobesedno zapisalo, zahtevajo enakovredno pokrivanje različnih mnenj vseh študentov. Zato v nadaljevanju zahtevajo, da jim nemudoma sporočimo, kateri dan v prihajajočem tednu do srede 19. marca bomo ves dan pokrivali zanatovska mnenja. Seveda dajejo na razpolago tudi svoja, s strani njihovih političnih mentorjev oprana in že neštetokrat prežvečena stališča. In še več, pripravljeni so celo kar sami oblikovati program. Na spletni strani Radia Študent, pa naj takoj, ponavljam takoj, omogočimo povezavo na njihovo domačo spletno stran.

Politični pritisk na programsko neodvisnost anti nato in proti vojni opredeljenega Radia Študent pa so podkrepili še z grožnjo, da bodo v nasprotnem primeru prisiljeni javnost obvestiti o enostranskem zapravljanju denarja, ki naj bi bil namenjen vsem študentom, ki naj bi jih zastopala od Radia Študent 20 let mlajša Študentska organizacija univerze v Ljubljani.

Ustvarjalci programa Radia Študent pa mladim politikantom po neodvisnih valovih frekvence 89,3 pošiljamo naslednje sporočilo. Po veljavni medijski zakonodaji lahko slovenske politične stranke ustanavljajo in svoje vsebine prosto razširjajo le v političnih glasilih. In ne v medijih. Za razliko od ostalih domačih medijskih trobil množičnega diskurza pa je Radio Študent medij z jasno izraženim stališčem.

Naše stališče do političnih pritiskov na našo programsko neodvisnost tako vse od nastanka Radia Študent v letu 1969 ostaja enako. Odjebite!

Poslušate do političnih pritiskov na medijsko neodvisnost skrajno sovražno nastrojeni off program Radia Študent!

V Srbiji, ki bo naslednje tri dni žalovala za pokojnim premierjem Zoranom Djindičem, so že včeraj razglasili izredne razmere, srbska policija pa je ponoči že začela z aretacijami prvih osumljencev. Na seznamu, ki ga je objavila srbska vlada, se je znašlo 23 iskanih oseb, ki naj bi bile povezane z napadom. Glavni in zadnje čase nekako tudi dežurni krivec za vse politične zločine, ki jih je v sodelovanju z ostanki nekdanjih političnih sil opravilo srbsko podzemlje, pa je, spet, nekdanji poveljnik posebne policijske enote Milorad Luković bolj znan kot Legija. Kriminalna skupina »surčinski klan«, naj bi ugrabila in neznano kje pokončala tudi nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stambolića, večkrat pa naj bi neuspešno poskusila pokončati tudi voditelja Srbskega gibanja obnove Vuka Draškovića.

Dejstvo, da so bili cilji uboja Zorana Djindjića - destabilizacija države, nedelovanje vlade in skupščine ter razpis novih volitev - povsem politični, pa je očitno resno zaskrbelo tudi očima nove državne skupnosti Srbije in Črne gore in visokega predstavnika Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko, Javierja Solano. Ta je bil sicer za danes napovedan kot propagandna okrepitev domači politični kasti pri vstopanju v Evropsko unijo in Nato, toda zaradi izrednih razmer je za nekaj ur preložil obisk v Sloveniji. Skupaj z Chrissom Pattnom, evropskim komisarjem za zunanjo politiko, sta sedaj že v Beogradu, kjer dajeta podporo po njunem nareku izoblikovanim demokratičnim institucijam državne skupnosti Srbije in Črne gore.

Umor premierja Srbije je sicer obsodil ves svet, vojska nekdanje jugoslavije, ki je napovedala, da se lahko aktivno vključi v iskanje storilcev tega političnega zločina, pa zaenkrat ostaja v vojašnicah. Tudi na veleposlaništvu Srbije in Črne gore v Ljubljani so tako že odprli knjigo žalosti. Nekoliko bolj neprimerno pa so se odzvali v domačih poslovnih logih, v katerih so ugotovili, da bo v naslednjih dneh poslovanje slovenskih podjetij v Srbiji in Črni gori nekoliko zastalo.

Nič pa ne kaže, da bi zastala anglo-ameriška prizadevanja za vojno v Iraku. Po besedah ruskega zunanjegga ministra prav tako še vedno ni prav nobene možnosti, da bi v kakršnokoli vojaško akcijo proti Iraku pod okriljem Združenih narodov pristala Rusija. Hvaležno sta mu takoj pritrdila tudi francoski in nemški zunanji minister, ter tako vnovič pokopala britanska prizadevanja za kompromisni predlog resolucije, v katerem London režimu Sadama Huseina postavlja novih šest pogojev, ki da jih ta mora izpolniti. Kitajci pa kot Kitajci, po njihovem mnenju je vsaka naglica odveč, saj zadnja resolucija 1441 o Iraku po njihovem mnenju še ni izčrpana. Američani pa so, kot pravijo, užaljeni.

Protivojno razpoloženje raste tudi v Združenih državah Amerike, natančneje kar v simbolu ameriške ogroženosti in krhosti – New Yorku. Tamkajšnji večinoma demokratski mestni svetniki so namreč administracijo Georga Busha mlajšega pozvali, naj Iraka ne napade in naj počaka na podporov Združenih narodov. Mnenje mestnega sveta sicer nima posebne teže, toda s to resolucijo se je mesto New York pridružilo 139 ameriškim mestom, ki so podobne resolucije že potrdili.

V Bagdadu pa se trenutno nahaja še kakih 100 mirovnikov, ki so prišli v Irak z upanjem, da bi s svojimi telesi lahko zaustavili ameriški vojni ples. Ker je tudi iraški režim spoznal, da je za to čedalje manj možnosti, in je začel mirovnike proti njihovi volji razvrščati na posamezne strateške objekte, ki so bili bombardirani v prvem poglavju zalivske vojne pred dvanajstimi leti, je večina Živih ščitov Irak že zapustila. Včeraj pozno ponoči pa nam je le uspelo vzpostaviti telefonsko zvezo z zadnjo slovensko mirovnico, ki je še v Bagdadu, Marto Gregorčič. Za nekoliko slabšo kakovost posnetka so sicer nemara krive prav siemensove telefonske centrale, ki naj bi jih preko slovenskega Iskratela prodali Iraku. Zaradi tehničnih motenj pa vam posnetek predvajamo nekoliko skrajšan.

///////////////////////////////////////////
izjava
////////////////////////////////////////

Toda Pax Americana v režiji Bushevega klana se ne glede na številna protivojna nasprotovanja po vsem svetu ne da motiti. Pentagon bo tako obnovil vohunske polete ob obali Severne Koreje, ki so jih pred 11 dnevi prekinili, ker so jih odkrili severnokorejski lovci. Ni sicer še čisto jasno, ali bodo vohunska letala v bodoče deležna tudi spremstva ameriških lovcev. V Pentagonu pa tako ali tako povsem prostodušno priznavajo, da Združene države Amerike ta čas nadzorne polete izvajajo skoraj po vsem svetu.

Ali je nadzornih poletov deležen tudi slovenski zračni prostor, sicer ne poročajo, toda te dni se zdi, da ves svet prihaja k nam. Tako danes v podporo propagandnim naporom domače vlade pride že omenjeni Javier Solana. Toda to še ni vse. Državne pogostitve bosta danes deležna še luksemburška zunanja ministrica in italijanski minister za odnose s parlamentom. Ob nujno predvidenih fototerminih pa si jih bodo podajali najvišji predstavniki, odtujeni od domačega vsaj Natu in katerikoli že vojni nasprotujočega ljudstva.




Komentarji
komentiraj >>