Ker vsekakor smo že globoko do vratu v predvolilnem blatu, pa čeprav se površnim opazovalcem domačega notranje-strankarskega dogajanja nemara zdi, da se priložnostno predvolilno obmetavanje s političnim blatom pravzaprav še sploh ni začelo, bomo do izteka mandata aktualne zasedbe državnega zbora gotovo priča še kar nekaj izrednim sejam. Te so sicer običajno orodje v medijski pozornosti od koalicije na oblasti vedno nekoliko pač prikrajšane opozicije. Toda če v domači Republiki Sloveniji že tako ali tako sploh ni jasno, kdo oziroma kaj naj bi pravzaprav bila državnozborska levica ali pač desnica, sklic izredne seje državnega zbora na temo problematike koncentracije kapitala in koncentracije medijskega lastništva, ki jo je v državnozborsko proceduro v imenu največje vladne stranke Slovenskih demokratov vložil njihov jurišnik Branko Grims, jasno kaže, da prav tako ni najbolj jasno niti to, kdo oziroma kaj je pravzaprav opozicija in kaj pozicija.
Da je ta sicer res nenadna in bolj zaradi prihajajočih državnozborskih volitev kot pa česa drugega, javno razgrnjena skrb Branka Grimsa in njegovih strankarskih sodrugov, ki jih že v en glas podpirajo tako posamezne stranke opozicije kot pozicije, še kako utemeljena, sicer samo zase potrjuje kar nekaj dogajanja minulih dni. Tako je skupščina dnevnika Večer, ki ga kapitalsko pač obvladujejo iste sile oziroma povezana podjetja nekaj privatizacijskih mogotcev, v prostem času pa še direktorjev največjih do famoznega 25. junija 91 pač družbenih podjetij, pohitela in na isti dan, torej ponedeljek, kot so poslanci največje državnozborske in vladne stranke vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o problematiki koncentracije kapitala in lastništva medijev, sprejela bistveno spremembo statuta družbe, po kateri sta odslej funkciji direktorja in odgovornega urednika vseh Večerovih edicij združeni.
Kljub temu da medijska zakonodaja takšne poteze sicer dovoljuje, pa čeprav so te v prvi vrsti primerne za majhne, nizkonakladne in pravzaprav obskurne medije, ki jih je na Slovenskem res veliko, pa združitev funkcij direktorja in odgovornega urednika, ki je od ponedeljka v veljavi pri vseh edicija delniške družbe Večer, sama zase sporoča, da je ta tedenska predvolilna skrb Branka Grimsa gotovo še kako upravičena. Oziroma kot so pravilno ugotovili v včerajšnji izjavi zastopstva Uredništva časnika Večer in Večerovem aktivu društva novinarjev Slovenije, v podporo pa se jim je oglasilo tudi Združenje novinarjev in publicistov, gre pri tej potezi za poskus neposrednega vpliva lastnikov na uredniško politiko in vsebino časopisa, s katero se krči novinarska avtonomija in ukinja neodvisno novinarstvo.
Da gre prav za neposreden vpliv lastniškega kapitala na uredniško politiko in konkretno vsebino časnika Večer, pravzaprav ne skrivajo niti sami lastniki. Res sicer je, da jim glede na veljavna določila medijske zakonodaje tega pravzaprav res niti ni potrebno početi. Zato tudi so lastniki lahko samo skopo pojasnili, da gre zgolj za poslovno potezo. Toda v poslovnem smislu bi to še lahko razumeli, če bi se funkciji združili in bi s tem lastniki po neki kmečki logiki privarčevali vsaj na eni direktorski, pravzaprav pa uredniški plači. Toda direktor Uroš Skuhala naj bi sicer res po ponedeljkovi odločitvi skupščine lastnikov Večera v kratkem ob direktorski prevzel še funkcijo odgovornega urednika. Hkrati pa naj bi dosedanji odgovorni urednik vseh Večerovih edicij Tomaž Ranc po novem hkrati opravljal funkciji namestnika odgovornega urednika in še namestnika direktorja.
Z degradacijo dosedanjega odgovornega urednika, neposredno pač ne podrejenega direktorju, v temu neposredno podrejenega namestnika tako na poslovnem kot uredniško-medijskem področju, pa ta tako imenovana poslovna poteza lastnikov Večera le pridobi tudi nekatere druge razsežnosti. Ključna je gotovo ta, da bo v prihodnje uredniška funkcija očitno neposredno podrejena poslovni, torej direktorski. Kako bo sicer sam v sebi razreševal ta na marsikaterem področju, temi, ali vsebinski obravnavi očitni konflikt interesov, nemara še najbolje ne ve niti sam Uroš Skuhala, ki je sicer že napovedal, da bo v primeru takšne ponudbe nadzornega sveta združeni funkciji sprejel, ker da se sicer s pomisleki glede upravičenosti in smiselnosti tovrstnega enotirnega vodenja medijske hiše menda strinja, vendar se je, kot pravi, pač treba prilagoditi dejanskemu stanju.
Dejansko stanje pa pač je, da sta največja posamična lastnika delniške družbe Večer Delo d.d. in Delo Prodaja d.d.. Kar pa je, ker dejstva da gre v primeru obeh družb pač za neposredno konkurenco na domačemu trgu dnevnega časopisja gotovo še nekoliko bolj zgovorno, če zaenkrat odmislimo, da do takšnega nazadovanja v statutarnem zagotavljanju novinarske avtonomije in neodvisnosti prihaja le nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami. Lahko bi sicer povsem mirno rekli, da gre tudi za kolektivni disciplinski ukrep novinarsko pišočih na Večeru. Toda ker lastniki hladnokrvno pojasnjujejo, da gre zgolj za poslovno potezo, se je potrebno vprašati, komu bo ta pravzaprav sploh koristila?
Bralci Večera se od združitve funkcij direktorja in odgovornega urednika ter neposredne podreditve uredniško medijskega področja poslovnemu res lahko zaman nadejajo kakih konkretnih ali pač vsebinskih koristi. Mogoče bo sicer v Večeru po novem še kaka nagradna igra več, ali pa bodo priloženi dvd-ji in knjige bolj tržno-komercialno udarni. Toda za to je že tako ali tako do sedaj skrbel poslovni in ne uredniški del Večera. Povsem konkretne koristi od vsebinskega nazadovanja in degradacije novinarske avtonomije in neodvisnosti bodo pač v prvi vrsti imeli največji posamični lastniki Večera oziroma neposredna konkurenca časnik Delo. Nato pa se bodo s tem še dodatno okoristili tudi v tej državi še kako prepleteni medijski in drugi lastniki ter nič več tako kritično vrednotena politika.
Zato je sklic izredne seje državnega zbora na temo koncentracije kapitala in medijskega lastništva Branka Grimsa in njegovih sodrugov iz največje vladne in parlamentarne stranke ena navadna predvolilna potegavščina. Saj vendar niso več v opoziciji, pač pa že četrto leto zapored v poziciji, in imajo na voljo vso potrebno moč ter poslansko večino, da bi lahko veljavno zakonodajo, ki takšno degradacijo novinarske avtonomije in neodvisnosti, kot smo ji ta teden pač priča na Večeru, ali denimo koncentracijo lastništva v rokah nekaj privatizacijskih mogotcev, spremenili. Toda ne. Smisel opozicijskega manevra Branka Grimsa je zgolj v tem, da se v luči borbe za medijsko pozornost v tej že razplamteli predvolilni kampanji prehiti opozicija.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z vprašanjem komu koristi domača koncentracija kapitala in medijskega lastništva v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>