Danes je jutro in dan potem, ko so se vse razpoložljive policijske sile umaknile v varno zavetje ograjenih policijskih postaj, ko je tudi za priložnostno mirovno misijo na domačih tleh angažiranih 500 vojakov slovenske vojske spakiralo nazaj v vojašnice in ko so ameriški marinci ter spremljajoče osebje skupaj s svojim vojnim poglavarjem Georgem Bushem mlajšim odpeketali proti Nemčiji. Na prvi pogled po ljubljanskih ulicah se zdi, kot da še včeraj silnega obiska iz Bele hiše sploh ne bi bilo. Toda po prespani noči lahko med vrsticami dogajanja prejšnjih dveh dni, potegnemo kar nekaj povsem očitnih zaključkov.
Najprej je gotovo zgovorna že ocena, ki jo je o državi gostiteljici vojni poglavar Bele hiše, George Bush mlajši, pribil po koncu prav po ničemer spektakularnega vrha EU-ZDA na Brdu pri Kranju. Kajti če je Slovenija velik košček nebes, potem to pač nujno pomeni vsaj dve stvari. Prvič da kakor onstran luže tako tudi na rodni grudi zveličana nebesa po uradnem prepričanju Bele hiše in Združenih držav Amerike, ki ga na tovrstnih obiskih onstran domovine pooseblja Bush mlajši, pravzaprav res niso ne vem kako zelo velika. In drugič, da je s percepcijo nebes, kot jih je včeraj po mnenju tu gostujočega ameriškega predsednika na ogled ponujala s vsemi razpoložljivimi in do zob oboroženimi policijskimi silami prepredena Slovenija, nekaj zelo narobe. Razen seveda, če je tudi v nebesih povsem normalno, da je potrebno negibno počakati, da se mimo odpelje do zob oboroženo spremstvo Jezusa Kristusa. In ob tem še imeti ustrežljivo na voljo osebne dokumente za morebitni postopek identifikacije.
Pa tudi če pustimo ob strani dejstvo, da pa nebesa potemtakem res ne morejo biti kaj ekstra posebnega, če je denimo ob vsakem visokem obisku ta glavnega prepovedano gledanje čez okna, parkiranje pred vrati svojih hiš in podobno, je tudi naslednje spoznanje, ki ga je prinesel dan potem nekakšen politično-religiozen paradoks. Tako je denimo George Bush, ki sicer vsekakor ne skriva svoje kreacionistične vzgoje, našemu po čem že ampak domnevno vendarle levemu predsedniku Danilo Tuerku v dar prinesel zbirko del ustanovnih očetov Združenih držav. Kar je še nekako razumljivo, vsaka država se pač želi pred tako visokimi gosti pohvaliti s čim reprezentativnim. Kakšni politično paradoksalni časi pa so te dni na Slovenskem, pa samo zase pove kontra-darilo domačega predsednika, od katerega je Bush mlajši za svojo predsedniško zbirko prejel faksimile prevoda biblije Jurija Dalmatina.
Da se sicer v primerih tako zelo visokih državniških obiskov pač splača biti pri oblastniškem koritu, pa ob prerivanju soprog in spremljevalke domačih predsednika republike, zunanjega ministra ter predsednika vlade potrjuje že tudi seznam drugih protokolarnih daril, ki so si jih kakopak na državne stroške izmenjali včeraj na Brdu pri Kranju. Tako denimo niti Slovenski tiskovni agenciji ni bilo težko objaviti, da je premier Janša Bushu mlajšemu v dar ob evro-kristalni vazi iz Rogaške navrgel še več kot 4000 evrov vredno gorsko kolo domače izdelave. Kljub temu, da pa naj bi bile Združene države Amerike od domovine vendarle gospodarsko veliko silnejša država, pa je Bush Janši nazaj v dar podaril zgolj snowboard.
Z darili, se še le ne ve natančno, na čigave stroške je bil nabavljen set šestih prav tako v domovini oblikovanih in izdelanih porcelanastih skodelic s pripadajočimi podstavki in vrčkom za mleko, s katerim se je pred Bushevo soprogo Lauro postavljala Janševa zaročenka Urška Bačovnik, so se torej obmetavale tako soproge in zaročenka. Svojih darilnih setov pa so bili deležni tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in soproga, evropski komisarji in pravzaprav tudi vsi člani uradnih delegacij ZDA in Evropske komisije, gotovo pa je kaj domov odnesel tudi kak po službeni dolžnosti pač tam navzoč domač uslužbenec oziroma uslužbenka.
Posebno pozornost namenimo še funkciji gospe predsednice oziroma ministrice oziroma premierjeve spremljevalke. Njihovo prerivanje za pet minut javne pozornosti, kot smo mu bili priča, ob le za javnost nenapovedanemu potepu Laure Bush po Ljubljani, bi sicer z lahkoto označili za neprimerno, če ne celo neokusno, toda kaj ko je to v svojem bistvu tako zelo slovensko. Prav tak je bil sicer tudi kompromis, po katerem so Lauro in druge evro-soproge spremljale tako gospe Miklić Turkova in Ruplova kot tudi Urška Bačovnik, ki se ji po novem politično korektno reče zaročenka. Ne glede na to, da se silno prezaposleni Janez o poroki sicer sploh nima časa pogovarjati, pa le povejmo, da za velik tudi cerkveni poročni spektakel le ni nobenih ovir, razen nemara čisto osebnih, saj se za zakonski jarem kljub že skorajda odraslem naraščaju do sedaj le še ni odločil.
Kaj je potemtakem črno na belem med vrsticami jasno dan po sklepnemu obisku Georga Busha mlajšega v Sloveniji? Ob tem, da se udejstvovanje v politični kasti, pa čeprav zgolj v postelji, nedvomno splača, še gotovo to, kako tanka linija je med nekdanjim socialistično-samoupravnim in sedanjim samooklicano-demokratičnim režimom. Oziroma povedano drugače, da so človek, državljan ali pač volivec, in s tem vse te silne pravice, ki bi jih naj v demokraciji pridobili, pač povsem drugotnega in obrobnega pomena. Dan po policijski okupaciji Ljubljane in dela Gorenjske, s katero je domača oblast pozdravila prihod in odhod ameriškega vojnega poglavarja Bele hiše, in zatrtju še tisto malo protestniškega duha, ki ga te dni premoremo na Slovenskem, smo nemara še najbolj bogati za spoznanje, kako zelo hitro se lahko spet znajdemo, če že na besedo ne verjamete, da se v njem ves čas nahajamo, v povsem policijsko-represivnem režimu.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s spoznanji naslednjega dne po odhodu Busha mlajšega v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >> Re: Spoznanja naslednjega dne
frontman [13/06/2008]
Zakaj vas tako čudi doba homo eskapista? Eskapirajte tudi VI!
odgovori >>