NAPOVEDNIK
Farsa z aretacijo Karadžića – po novem zdravilca - se bo bržkone nadaljevala. In to ne samo s čestitkami iz tujine in s sentimentalnimi floskulami, ko pa so potrebovali kar trinajst let, da so ga prijeli. Tako naj bi na primer vodja Socialistične stranke in notranji minister – čigar ministrstvo ni imelo nič pri aretaciji – Ivica Dačić izjavil, da so srbske tajne službe sicer ščitile Karadžića, sedaj pa je končno napočil čas, ko so ga morale predati.
Če gremo naprej, naj bi imel Karadžić poleg lažne identitete tudi lažno ženo, ki ga je spremljala po potovanjih in predavanjih, kjer je govoril o zdravem življenju, rad pa je zahajal v kavarno Luda kuča, kjer je pil slivovko in igral na gusli. Zanimivo je, da je v vohunskem romanu Mirjane Đurđević 'Prvi druge, treći čovek', ki je izšel leta 2006, zgodba zastavljena tako, da dosti ustreza vsem indicem, ki se pojavljajo o Karadžićevem življenju z drugo identiteto po njegovi aretaciji. Tam je glavni lik ravno bivši voditelj bosanskih Srbov, ki se skriva v neki beograjski ordinaciji, kjer dela kot psihiater, obiskujejo pa ga predstavniki raznoraznih služb, med drugim tudi obveščevalnih. Založnik, Zrenjaninska Agora, je takrat zelo hitel z izdajo omenjene knjige, saj se je bal, da bi Karadžića prej aretirali in zgodba ne bi bila več tako aktualna. Bo pa še zelo dolgo aktualna zgodba, zakaj je do aretacije prišlo tako pozno in koliko so obveščevalne službe vedele o dejanski lokaciji bivanja Karadžića, kar zna vreči temno luč na sedanje pozitivne odzive na njegovo zajetje.
Poslušate nikoli skrivajoč in nikoli zajet OFF program Radia Študent!
OFF program
Vodja varnostne službe Pakistanske ljudske stranke, Asif Zaradi, je bil ubit pred svojim bivališčem v Karačiju. Pokosila ga je toča krogel, medtem ko je na dvorišču parkiral svoje vozilo. Zaradi je bil med varnostniki predsednice stranke Benazir Bhutto, ko je bila ta ubita ob koncu prejšnjega leta, in je bil pomemben vir informacij za detektive iz Scotland Yarda, ki atentat preiskujejo. Policija se zanaša le na pričevanje varnostnika in Zaradijevega znanca, ki sta bila v času umora že v hiši, po strelih pa sta pritekla na kraj zločina, a tam zagledala le v naglici odhajajoč bel avto. Slednjega so policisti odkrili zapuščenega le nekaj ulic stran. Kot kaže, še eden v vrsti od političnih umorov, ki ne bo dobil pravega epiloga.
Italijanski parlament je dokončno potrdil sporni zakon o imuniteti. Ta zagotavlja imuniteto predsedniku države, poslancem spodnjega in zgornjega dela parlamenta ter seveda, komu drugemu kot premierju Silviu Berlusconiju. Vsi ti bodo torej v času, ko zasedajo uradno funkcijo, varni pred kakršnim koli preganjanjem represivnih organov. Zakon mora podpisati še predsednik Napolitano, preden dokončno – po besedah predlagateljev – uradnim osebam zagotovi nemoteno delo brez sodnega vmešavanja. Z drugimi besedami, ne bo jim sojeno za zločine. Ob tem povejmo še, da medijskemu mogotcu Berlusconiju trenutno grozi več obtožb o korupciji in tajnem kartelnem dogovarjanju med njegovo medijsko mrežo Mediaset in državno televizijo RAI. Več kot prikladen tale zakon, ni kaj.
Južnoafriška policija je več sto imigrantov nasilno pregnala iz njihovih začasnih zatočišč in jih strpala v popravni center v Johannesburg, od koder jim grozi deportacija v matično domovino. Nad imigrante, ki so v večini ženske in otroci brez vsega, so uradniki spustili krvoločno policijo, ki jo uporabljajo za zadušitev nemirov. Notranja ministrica Cleo Mosana je dejala, da so imigrantom ponudili, da bi se prek pravnih dokumentov izognili deportaciji, a se nihče od njih za to ni odločil. Begunci v boju za vsakodnevno preživetje pač ne razmišljajo o nepoznanih pravnih postopkih, nekateri med njimi pa se bojijo, da je to le pretkan način države, da bi jim odvzela status begunca. Brez nasilja v Južnoafriški republiki torej ne gre.
Prebivalci grškega otoka Lezbos bodo še naprej delili ime z vsemi homoseksualnimi ženskami sveta. Tako je namreč odločilo atensko sodišče, ki je zavrnilo homofoben predlog otoške konzervativne skupinice treh nestrpnežev, ki so trdili, da ime meče slabo luč na prebivalce otoka. O tem bo več povedal član grške organizacije istospolno usmerjenih OLKE, Marios Iliakis.
Vodja ameriške mormonske poligamistične sekte, Warren Jeffs, je spet na spisku obtoženih napada – tokrat v Texasu - na spolno nedotakljivost osebe mlajše od 17 let, skupaj s petimi so-strastveniki. Jeffs je bil že obsojen v zvezni državi Utah, na sodbe pa čaka še v nekaterih drugih zveznih državah. Vodja ranča, na katerem so kot spolne sužnje zadrževali več sto otrok, v arizonskem zaporu gladovno stavka, saj se ne počuti krivega, medtem pa teksaški vrhovni tožilec Greg Abbot upa na ekstradicijo Jeffsa. Kaj drugega lepega pa se še dogaja čez lužo, nam bo povedala poročevalka Radia Študent, Lidija Poljaček.
Izšli so polletni podatki Nacionalne raziskave branosti, ki jo je napravilo podjetje Valicon. Med to raziskavo spadajo tudi radijske postaje, direktorja Valicona, Andraža Zorka, pa smo najprej povprašali, če pri branju dnevnikov obstajajo kakšni drastični premiki od lanskega leta.
Poslanec Nove Slovenije in predsednik odbora državnega zbora za zadeve Evropske unije, Anton Kokalj, je predstavil delo tega delovnega telesa in pa težave v iztekajočem se mandatu. Več nam bo povedal Kokalj sam.
Zakaj pa ima po mnenju Kokalja odbor za zadeve Evropske unije največ dela od vseh delovnih teles v Državnem zboru?
Off sta pripravila Urh in Boštjan, sledi pa Neuro-moment Tomaža Z. z naslovom 'državnozborski glasovalni stroj'.