V Galeriji Alkatraz je gostujoči umetnik kolektiva La Vitrine Yann Norry, ki je bil na enomesečni rezidenci v mariborski Pekarni, minuli petek predstavil izvor svojih preteklih del. Yann Norry je vizualni in zvočni umetnik iz Marseilla, ki je paralelno študiral tako na likovni akademiji kot na akademiji za glasbo, kar je botrovalo sinkretiji obeh znanj v estetsko dovršenih avdiokiparskih objektih. Reprizo razstave v razširjeni verziji, z nekaterimi najnovejšimi deli, ki so nastala na rezidenci, bodo odprli danes ob 20. uri v Hladilnici v mariborski Pekarni, ki so jo v zadnjem času La Vitrin ponovno oživili kot prepoznavni razstavni prostor. Tako imenovano Otto resicences številka 1 je omogočila filmska in video založba Otto Production iz Helsinkov, kar je dober dokaz o fluidnosti evropskih fondov za kulturo.
Po dveh razstavah rezidenčnih umetnikov v Alkatrazu, ki nista bili vredni omembe, saj sta se avtorja zapletla v banalno predstavljanje kvazislovenskih nacionalnih simbolov, ki niso niti prisotni niti očitni, kaj šele relevantni za ta prostor, je razstava Yanna Norryja prijetna osvežitev. Razstava tako v Alkatrazu kot v Hladilnici je pokazala konsistenco z njegovim preteklim delom pa tudi relevantne rezultate dela v obdobju enomesečne rezidence. Program s prostorskimi možnostmi v Hladilnici in tehnično ter strokovno podporo članov La Vitrine je Norry zelo dobro izkoristil ne le za novo produkcijo, ampak tudi za odlične studijske fotografije objektov, ki so bili razstavljeni v Alkatrazu.
V galeriji je razstavil tri avdiokiparske objekte in stensko poslikavo. Metronomi so pogosti elementi, ki jih avtor uporablja v svojih postavitvah. Na postamentu je razstavil tri enake metronome, prebarvane v belo, ki s statično pritrjenimi nihali nakazujejo navidezen ritem. Tvorijo nekakšno statično animacijo v realnem prostoru. Za umetnikove postavitve je značilna izjemna geometrična natančnost, zaznamujejo jih črno-beli in metalni kontrasti. Pogojno rečeno bi jih lahko na nivoju vizualnega učinka primerjali z japonskim ali finskim dizajnom, pomešanim z Anish Kapoorjevo konstrukcijsko dovršenostjo.
Geometričnost in namerna estetizacija elektronskega ogrodja avdiokipov je očitna tudi pri objektu, ki črpa energijo s solarnimi celicami. Na edino okno v galeriji, skozi katerega vstopa sončna svetloba, je v enakomerni razdalji pripel štiri sončne celice, ki so napajale štiri enakomerno razporejene vezne plošče. Te so bile povezane z majhnimi zvočniki in so nosile informacijo o analogni elektronski glasbi, kjer sta v procesu digitalizacije zaradi nekompatibilnosti nastala hreščanje in trušču podoben zvok. Zvok je dodatno oplemenitil bel kip, podoben gramofonski tubi, ki pa je deloval zgolj takrat, ko je solarne celice božalo sonce. Energetska samozadostnost device art objektov je vedno bolj prisoten, blag in nežen revolt proti onesnaževanju okolja.
Yann Norry je očitno navdušen nad analogno elektronsko glasbo, ki so jo komponirali skladatelji že dobrih pol stoletja pred uvedbo računalniških orodij. Fascinirale so ga nenavadne partiture, ki so jih uporabljali za konkretno glasbo v štiridesetih in petdesetih letih. Ter predvsem nenavadne partiture, ki so jih v šestdesetih in sedemdesetih uporabljali za zapis glasbe za modularne sintetizatorje. Kot nenavadno wikipedijino zgodovinsko dejstvo naj tu navedemo, da so prve praprednike sintetizatorjev iznašli že ob koncu 18. stoletja.
Navdušen nad analogno elektronsko glasbo je sestavil lastno partituro za modularno elektronsko glasbo ali modularni sintetizator, ki jo je v monoverziji zapisal na galerijsko steno. To je nenavaden skupek zapisov, spominja na nekakšno nenavadno mapo ali graf, ki se začne pri oscilatorjih. Ti proizvedejo zvok, ki preči nizko zvočno oscilacijo, ki oddaja komaj zaznavne vibracije. Oscilator z nadzorovano napetostjo oddaja visok zvok ali frekvenco z enostavnim valovanjem. Filter za nadzorovano napetost ublaži frekvenco. Cel skupek zvokov je potem usmerjen v ojačevalec in končno v zvočnik, ki oddaja elektronski zvok, podoben zvoku skladateljice Delie Derbyshire, ki ga slišite v ozadju.
Omenjen proces se mogoče zdi nekoliko abstrakten in dejansko je stenska poslikava v Alkatrazu popolnoma nerazumljiva glasbenemu laiku. Skladatelji, ki pa so se v sedemdesetih srečali s tovrstnim komponiranjem, pa lahko sestavo zvokov opazujejo kot navaden notni zapis, pri katerem lahko izvedeni glasbenik sliši zvoke, še preden so zaigrani.
Kot rečeno bodo na novo nastale objekte Yanna Norryja predstavili danes ob 20. uri v Hladilnici v mariborski Pekarni.
Na poti v Hladilnico je bila Ida H.
Komentarji
komentiraj >> Re: Spomin na analogno elektronsko glasbo
mistake [13/01/2009]
Otto-Prod is a french association created in 2006 and located in Paris. The basic idea is both to create a research and artistic production times and to set artistic events in European Union, and so to allow some artists to comprehend the European dimension and its new contextualization. This is why the association leads “La Vitrine Project” in Maribor (Slovenia).
odgovori >>