Besedna zveza »ekonomski apartheid« je že vrsto let v uporabi, ko govorimo o izjemno degradiranem gospodarskem ter socialnem položaju v Južnoafriški republiki. Po končanju prvega apartheida, torej tega, ki je označeval izrazito rasistično družbo, so se v to državo zgrnile horde tujih, tako imenovanih ekonomskih strokovnjakov, primarno iz Svetovne banke ter Evropske unije. Vlada Velike Britanije je denimo bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vpletena v sistematično ropanje naravnih bogastev Južnoafriške republike. Strokovnjaki z britanskega ministrstva za finance so novo oblast pod vodstvom stranke »Afriški nacionalni kongres« uspešno prepričali v to, da je sprejela vse možne vzorce privatizacije, s čimer je izgubila prav to, za kar se je prej borila – resnično neodvisnost.

Po letih privatizacijskih načrtov, zunanjega zadolževanja in podobno je danes Južnoafriška republika to, čemur Svetovna banka pravi »a failed state«, propadla država torej. Številke, s katerimi razpolagata Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna banka, so naravnost obupne. Danes več ljudi živi v revščini kot v času rasističnega apartheida, veliko več otrok umre zaradi nalezljivih bolezni ter driske, policija strelja na ljudi, ki protestirajo zoper odklapljanje vode ter elektrike, ki ju zaradi previsokih stroškov enostavno ne zmorejo več plačevati in tako naprej brez konca. Saj ne, da nihče ni profitiral na račun vsega tega, ampak profitirali so v glavnem izključno maloštevilni belci. Apartheid tako nikoli ni bil zares odpravljen, le nalepili so mu malo bolj prijazen ter prebavljiv obraz tržne demokracije.

Zadnja leta so se proti oblasti, ki je še vedno v rokah prej zelo popularnega Afriškega nacionalnega kongresa, zvrstili številni protesti, ki, če nič drugega, odsevajo frustracijo temnopolte večine, vrhunec pa je bil dosežen v sredo, ko je po nekaterih podatkih stavkalo blizu dva milijona ljudi. Rudarske družbe in drugi sektorji gospodarstva trdijo, da jih je stavka zelo prizadela, imeli pa boste tudi priložnost slišati ekonomskega svetovalca pri Južnoafriški gospodarski zbornici Billa Caseyja, ki nekako pravi, da si delavci sami delajo škodo s protesti, saj za to ne morejo biti plačani. Za začetek poslušajmo pogovor s predstavnikom glavnega južnoafriškega sindikata Cosatu, Partickom Cravendom. Zaradi dolžine smo pogovor razbili na dva dela.





Kot že rečeno uvodoma, se Bill Casey, ekonomski svetovalec pri Južnoafriški gospodarski zbornici, s protesti ne strinja. Poslušajmo njegovo izjavo:



Kako pa Casey odgovarja na očitke o ekonomskem apartheidu? Seznanili smo ga z nekaterimi številkami, ki denimo pričajo o veliko večji smrtnosti črnskih otrok zaradi nalezljivih bolezni ter driske.



Za konec prisluhnite še izjavi višjega predstavnika sindikata južnoafriških rudarjev, Thenjiwa Mlabathekija, ki ponuja svoje videnje o situaciji v svoji državi.



ODPOVED: Kultivator sta s skupnimi močmi pripravila Pizdurh ter Klerik.