Ponedeljek, 11. 8. 2008
BIGor
* So glasbeniki in glasbene skupine, ki jih prav nič ne vrže iz tira. Ne slava, ne uspeh, ne aplavz, ne denar - prav nič! Mednje spada tudi brooklynski trio Oneida, svojeglava zastavonoša sodobne psihedelije in ambasadorka založbe JagJaguwar, ki se ponaša kot talilni lonec novodobne ameriške rockovske psihedelije. Letos šteje Oneida že dvanajsto leto delovanja in prav nič se ne zdi, da bi bila skupna pot Hanoi Jane, Kid Millions in Bobby Matador pri koncu. Prav nasprotno! Po seriji osmih albumov, številnih minialbumih in split izdajah z najrazličnejšimi akterji aktualne podzemne in tudi nadzemne glasbene scene ter neskončnimi preizkusi vzdržljivosti so se odločili za korak, s katerim kot da hočejo le še utrditi svoj renome v sferah sodobne psihedelično-retro-progresivne rock glasbe.
Nova izdaja, Preteen Weaponry, je zamišljena kot prvi del triptiha, naslovljenega Thank Your Parents, in najavlja album Rated 0, ki naj bi bil drugi del omenjenega triptiha. Plošča Preteen Weaponry je nov eksperiment tega tria in nam ponuja tri različice istoimenske skladbe, po kateri je tudi naslovljena plošča. Na skladbi Preteen Weaponry naj bi delali zadnja tri leta. To pa ne pomeni, da jo je izpopolnila in jo naredila nedotakljivo in rutinsko. Vse tri različice, ki nam jih ponuja ta album projekt, so posnete v enem dnevu, vendar v treh različnih delih dneva, kar pomeni v treh različnih psihosomatskih stanjih. Srečujemo se z novim poigravanjem tega tria s svojo vzdržljivostjo in tudi z našimi živci.
Poigravanje s psihoanalitičnimi pristopi ni prav nič novega pri vseh treh članih zasedbe Oneida. Tako so pred šestimi leti, leta 2002, na dvojnem albumu Each One Teach One objavili dve skladbi repeticiji Sheets of Easter in Antibiotics, ki sta s svojim več kot desetminutnim trajanjem svojevrsten glasbeni rekord. Tisti, ki smo doživeli ti dve skladbi tudi v živo, smo se prepričali o neprekosljivosti repeticije zasedbe Oneida, ki je tako pokazala ne le na vztrajnost, ampak tudi na odlično psihično in fizično pripravljenost. Gre torej za koncertno zasedbo, živo in otipljivo tvorbo. To jim je uspelo spet pokazati z novo ploščo, ki nam ponuja svojevrstno potovanje.
Vse tri skladbe so med seboj povezane. Sicer lahko dihajo samostojno, vsaka zase, a dobijo smisel enovite celote v zaokroženem poslušanju vseh treh skupaj. Dobro ujet potek in razvoj skladb ponuja še en prispevek skupine Oneida sodobni psihedeliji. Spet se nam dokaže s svojo agilnostjo, drznostjo in tudi duhovitostjo. Čeprav se zdi plošča na prvi pogled pretenciozen projekt, pusti na koncu vtis nedokončanega izdelka. Oziroma njegovo trajanje bi lahko bilo neskončno. S svobodno formo prežete različice so zgrajene na improvizaciji in telepatskem ujemanju vseh treh članov, ki dihajo kot ena pljuča in utripajo kot eno srce. Ne gre za prelomen izdelek tega tria, ampak za napoved novih korakov benda, ki odlično pooseblja križanca Can in Suicide, kot jih hvali njihova založba JagJaguwar.
pripravil Igor Bašin- BIGor
Komentarji
komentiraj >>