Zgodbe o porabi davkoplačevalskega denarja za različne neumnosti so neusahljiv vir smeha. Prav posebnega načina porabe javnih sredstev se je tako v Nigeriji lotil predstavnik vladnega programa za gospodarski razvoj delte reke Niger. Denar, ki je bil odtujen državi, naj bi gospodu Samu Ednu prinesel srečo v poslovanju. Najzanimivejše pa je to, v kakšni obliki je bil denar porabljen.
Gospod je na policiji prijavil krajo, v kateri je sam tudi sodeloval. Pod vplivom uroka naj bi nekemu vraču prinesel kar 6,8 milijona davkoplačevalskih dolarjev. Ko so predstavniki reda in miru celotno zadevo pogledali nekoliko bolj podrobno, so ugotovili, da je večina denarja sicer res romala v roke vrača, a je le-ta denar namenil za obred, ki je vključeval zažig dobrih dveh milijonov dolarjev. S pepelom skurjenih zelencev se je v okviru poteka uroka gospod uradnik namazal po telesu.
Z obredom naj bi Sam Eden izboljšal svoj položaj v javni instituciji, kjer je deloval, ter si tudi priboril večje državno financiranje. Kako naj bi to večje bogastvo priteklo, ni znano. Ni pa potrebno poudarjati, da bi bil z že odvzeto vsoto gospod državni uradnik svoj preostanek življenja bolj kot ne zadovoljen.
OFF PROGRAM
Iz Nigerije prihaja tudi resnejša novica. Nigerijski predsednik Umaru Yar'Adua (izg. Jar Adua), ki je lani kot prvi v zgodovini države demokratično nasledil svojega predhodnika, predsednika Olesuguna Obasanja (obasandža), je s pogumno potezo upokojil tri najvišje vojaške predstavnike. Odstavljeni generali so bili privrženci prejšnjega predsednika. Kot uradni razlog za prisilno upokojitev je predsednik Umaru navedel nezadovoljivo posredovanje vojske ob nemirih v z nafto bogati delti reke Niger. Kljub temu, da trenutni predsednik prihaja iz iste stranke kot njegov predhodnik, je nova vlada svoje predhodnike obtožila korupcije in pričela s čiščenjem starih kadrov. Nigerija je imela sicer v preteklosti več vojaških kot civilnih vlad.
S korupcijo se sooča tudi vlada v do nedavnega nemirni državi Sierra Leone. Šolski minister Minkailu Bah je namreč odkril veliko prevaro v šolskem sistemu, po kateri so denar nakazovali fiktivnim učiteljem. Sistematično ropanje državnega proračuna je peščici posameznikov uspelo tako, da je država financirala plače kar 33 tisočim učiteljem, ki v resnici niso obstajali. Do razkritja je šolski minister prišel šele, ko je osebno obiskal nekatere prazne šole.
Medreligijski konflikt na Filipinih je ponovno pred eksplozijo. Poizkus vlade, da s posebnim zakonom pokrajini na jugu otoka Mindanao z večinsko muslimanskim prebivalstvom zagotovi poseben avtonomen status, je preprečilo vrhovno sodišče, ki je zakon razglasilo za neustaven. Večinsko katoliška država in njene ustanove se vztrajno ogibajo sporazuma z muslimanskimi separatisti. Po sporazumu naj bi nekaj sto muslimanskih vasi in mest dobilo poseben status.
Takoj po razglasitvi ničnosti sporazuma so se muslimanski uporniki na meji lastne avtonomne cone spopadli z vojsko. Za upornike so se pogajanja zaključila. Po njihovem mnenju je naloga katoliške vlade, da uresniči dogovorjeno. V štirih desetletjih spopadov med vladno stranjo in muslimanskimi separatisti je umrlo že več kot 100.000 ljudi.
Diplomatska vojna med Rusijo in zahodnimi državami je dosegla novo pričakovano poglavje. Ne glede na sveto zagotavljanje predsednika ZDA Georga Busha, da sta separatistični gruzijski pokrajini Abhazija in Južna Osetija del gruzijske države, se obeta priznanje obeh pokrajin s strani Rusije. Abhazijski parlament je namreč ruske sile zaprosil, naj ostanejo v pokrajini. Od velike sosede pričakujejo tudi priznanje neodvisnosti. Za podobno dejanje se bodo slej ko prej odločile tudi južnoosetijske oblasti. Zelo očitno se kosovski bumerang obrača.
O dodatni zaostritvi Rusije z zvezo Nato in novicami iz dežele preko Atlantika pa je več spregovorila naša redna poročevalke iz ZDA, Lidija Poljaček:
Naj omenimo še, da je veleposlanik Rusije pri zvezi NATO, Dmitrij Rogozin, že bil odpoklican s svojega položaja.
Študentska organizacija Maribor je po uspešno izvedeni delovni brigadi v občini Kozje v mesecu juliju zaradi neurja, ki je ponovno prizadelo omenjeno območje, sklenila ponovno poslati skupino študentov, ki bodo pomagali pri odpravljanju posledic ekscesnega vremena. Akcija bo potekala med 22. in 24. avgustom. Več o njenem poteku pa je povedala vodja projekta, Ljiljana Petrovič.
Če se kateri od poslušalcev sprašuje, zakaj ponesrečencem v nedavnem neurju pomoč nudi zgolj gasilska organizacija ter študentje in če se starejši poslušalec spominja posredovanj bivše JNA ob večjih naravnih nesrečah, je tokratno neaktivnost slovenske vojske pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi generalštaba slovenske vojske, Simon Korez:
Off je pripravil Igor.
Komentarji
komentiraj >>