BRANE: 'Ej sam tole s Študentom ni pa nčemur več podobn, zdej majo zjutri kar ene špikerje, k kar neki govorijo, pa kar ene oddaje so po ta novmu, muske pa skor nč! Zadnč sm mislu dam popizdu, ko se pelem na šiht in bi rd poslušu musko, tko kot zmeri, pol pa kar eni neki tuljo kok je ura in podobne pičkarije!'

PERO: 'Ja, sm slišu neki da majo neke jutranjce kao, ampak jst itak ne vstajam tok zgodi, tko da je men čist vseen ...'

BRANE: 'Pa ne more ti bit vsen, pizda! Lej kva se to dogaja, še mal pa bojo vse okol obrnil, zdej že o nočnih neki lapajo, kva bomo pa pol poslušal, a Pero? Jst zjutrej k se furam na šiht hočem poslušat muzko, tko k prej, ne pa da ti zdej še to sesujejo, banda radijska ... Ma itak sm si že nameravu kupt en nov radio za v avto, pol bom pa itak sam še cd-je not metu, al pa nej si Študent zrihta še eno frekvenco, za vse, ki se jim ne da poslušat skoz enga čvekanja... '

07.02 RADIKALNA BUDNICA

PERO: 'Čak, dej mal bel na glas - ej sej ta je pa un iz Seunce, tega pa poznam, neki cajta sva še skp okol po žurih hodila!'

BRANE: 'Ma sej tle u tej držav bi blo itak čudn če ne bi usak usazga poznal - no kva majo zdej to ... Radikalna budnca, pa kva se bojo še spomnl, mularija ... Te sploh ne vejo kva je ta prava budnca! K sm js še v osnovna hodu, ti je un za matematka kar kluče od auta u glavo fuknu, če s mal oči zapru! Pizda, se mi zdi de se mi še zdej mau pozna! Taj tud biu baraba, ampak sej menda je biu že njegov fotr vs pasji, pa mt mu je baje tepu, se je govoril. Sam red je pa meu, red, ne pa dons ko jambrajo da mularija ne uboga bla bla! Šibo u roke pa nagont, js pravm! Ti pravm - še dons se mi pozna, ampak zbudu sm se pa, oja! Nkol več nism zaspal pr nem ... '

07.30 ODVRATNIŠKA PISARNA

BRANE: 'Ti, kako pa to da štopaš sploh? Sej učas si meu auto, a ga nis?'

PERO: 'Ma zdej sm že skor šter mesce brez izpita, so mi ga uzel k sm šou od enga žura pri eni ženski - sej ti b se je še mogu spount - a se spomnš Karmen? Tiste k je neki cajta hodila s tamalim od Perice?

BRANE. 'Pizda, a veš da ne vem. A to je una k je na pravu?'

PERO: 'Pa sej dons so itak že vse  brihtne pa na pravu, sam da so mal blond. Un film o blonđi s harvarda bi blo treba razglasit za zločin proti človeštvu, jebem jim mater! Kar vse bi ble dons že neki pametne, nobena neb pa nč kokretnga delala, tale Karmen o keri sm ti pravu je glih taka, je mela žur k je diplomerala - ma študerala pa ne vem če ni deset let skup! Ko sm jst biu tok str ko je zdej ona, sm meu za sabo že 7 let delovne dobe! K bojo stari se bo pa vekal k ne bo pokojnin! Ja od ke nej jih pa država vzame, te uprašam Brane, če pa dons mladina začne delat pr tridisitih!

BRANE: 'A de je diplomerala ... '

07.45 STOP AND REWIND

Dragi poslušalci, naj začnemo vrtenje traku zgodovinskega zapisa z novico, da je na današnji dan leta 1913 podjetje R.J. Reynolds Tobacco ponosno predstavilo prvo light cigareto - Camel. Vendar, podjetje Reynolds Tobacco se ni zapisalo v zgodovinski spomin samo kot oblikovalec novega cigaretnega trenda, temveč tudi kot pionir ene izmed najbolj prefinjenih in obenem najbolj agresivnih oglaševalskih taktik.

Camelova ekipa je svoj oglaševalski razvoj začela z lekcijo, ki jo še danes dobro obvladajo vsi tržniki - domoljubje prinaša dobiček. Za časa prve svetovne vojne je ameriškim vojakom zagotovila brezplačne cigarete. Svoje dobrodelne namene pa je pospremila z znamenitim sloganom, ki je v sebi združil poželenje, trud in fizično aktivnost, ki jo je treba vložiti za dosego cilja: »I'd walk a mile for Camel.« Perfektno! Po vojni je že polovica Amerike kadila samo Camel.

Druga lekcija iz trženja, ki so jo odkrili napredni Camelovci je bila - otroci prinašajo dobiček. V akcijo so poslali Old Joe-a, cirkuško kamelo, ki je po ameriških mestih zabavala otroke in seveda, z otroki pripeljala tudi starše. Naslednja oglaševalska faza je bila izdelava grafične podobe kamele, ki je zaslovela po urbani legendi, da v svoji nogi prikazuje nagega moškega z erekcijo. Mit je dodatno podprlo dejstvo, da je bil oblikovalec podobe Belgijec, ki naj bi v kameljo nogo vključil zaščitni znak Bruslja - majhnega dečka, ki urinira.

Prihajamo do grande finala Camelove oglaševalske industrije. Leta 1987 so Camelovci izdelali animirano podobo kamele Old Joe. Maskota je z raketno hitrostjo osvojila najmlajše sloje bodočih potrošnikov. Leta 1991 je ameriško združenje zdravnikov objavilo skrb vzbujajoče rezultate, po katerih je Old Joe pri ameriški petletni mulariji bolj popularen od risanih junakov kot so Kremenčkovi, Miki Miška, Zajček Dolgoušček in celo umetna lepotička Barbie. Dodatni popularnosti se je pridružil še en mit o moških genitalijah - tokrat naj bi jih vseboval Joe-ev nos. Camel je bil takoj obtožen, da reklamno kampanjo usmerja na otroke, v katerih vidi bodoče potrošnike. Maskota Old Joe je bila končno prepovedana leta 1997, komu pa je bila namenjena, dovolj zgovorno govori dejstvo, da danes med mladimi za Camel prevladuje pogovorno ime, ki se glasi: Joe. 

Leta 1973 se je na današnji dan rodil slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič. Naj vas spomnimo srednješolskega gradiva - zaslovel je z zbirko Pesmi štirih, ki jo je izdala danes legendarna četverica - Kovič, Zlobec, Menart in Pavček. Poleg poezije je pisal romane in novele, bil pa je tudi pisatelj, ki se je mladinskemu leposlovju posvečal z enako mero resnosti kot leposlovju za odrasle. Njegov Maček Muri, Zmaj direndaj in Moj prijatelj Piki Jakob so dela, pri katerih noben mulc, ki je zrasel v Sloveniji, ne potrebuje obujanja spomina. Prisluhnimo Kovičevi mladinski poeziji v izvedbi ognjevite dame Nece Falk, ki bo zapela rockovski komad o frajerskem mačku, ki se podi za pariško Mico maco. 

Za konec današnjega zibanja na robu spomina pa še ena lokalna novica. 21. oktobra leta 1573 je kranjski deželni zbor sklenil prispevati 200 goldinarjev za prvo javno redno pošto. Prenos sporočil je potekal iz Ljubljane do Gradca na vsake štiri dni, izvajali pa so ga poštni sli ali tekači. Prvi tekač je bila določena oseba, znana kot Franc Laufenzi, po starodavnih listinah pa smo uspeli izvedeti, kateri pripomočki in obveznosti so mu pripadali. Tekač je tekel v dveh čevljih z zagotovljeno celimi podplati, vendar le z lahkimi poskočnimi koraki, zaradi katerih se podplati niso takoj obrabili. Tekač je bil pogosto v nevarnosti, zato je morala biti v njegovi torbi vedno radirka - s to je lahko izbrisal gozdne razbojnike. Poleg radirke je v opremo sodila še malica - polovica kranjske klobase, sol in zobotrebec. V primeru nujnosti tekač zajtrkuje pismo.

Ja, tako je bilo to nekoč. Danes je seveda vse drugače - razen mogoče radodarnosti slovenske države do javnih ustanov.

Še naprej vam želimo ugodno jutro, obilen zajtrk in primerno poln poštni nabiralnik. Po spominu je vrtela Iva.

08.45 KORUPCIJA ZA POSLUŠALCE - hotdog show !!!

PERO: 'Ja, ja, junija. Z Darjo sta ble sošolke na gimnaziji pa me je zulekla zravn. Ampak kere ceremonije stari, cela amerika! Use je blo našarjen z lampijoni in podobno šaro, pil se je pa koktajle, ker je to zdej menda modern'

BRANE: 'Ma ja, sej veš kako je to dons, slovensk ni več zadost dobr, pravjo, ampak mene naujo - jst vse fešte organizeram pr tastu v zidanc - ti povem da noben n gre trezn iz tm!'

PERO: 'O treznosti pa ne bi, sm od Karmen šou tok nasekan k že dolg ne. Sej veš, Anže je pol od nek prvleku še eno kanto črnga, pol pa veš da je blo treba mau poplaknt use skp.  Sam pizda - čeb loh cejt nazaj obrnu, bi rajš mau bl zgodi šou dam pa spat, ne pa de sm mogu spit glih čist use kar so mi stankal ... '

BRANE: 'Pol prauš da so ti izpit uzel? Kok s pa napihau?'

PERO: 'Sm bil kr ornk pijan, ena pa osm. Pa še Darjo sm tm pustu, mi je rohnela pol po telefonu pu ure, da ji sam sramoto delam in de se loh kr izselm, ker ne misl več živt s tako kmetavzarsko pijanduro haha, ampak tok sm pa še biu prisebn de sm vedu de je ona klicala, če se ji da trošt dnar na tem da se mi dere pu ure skup, pa nej se ...'

BRANE: 'Ja sej moja je tud mela neki cajta izpade - nč ji ni blo ušeč, skoz je neki težila, da nej neham kadit, ker ji zastruplam pluča in da če se bo odločla umrt da bo to že sama zrihtala haha Pol ji ni blo prou k sm nočne delau, de se nč več n vidva in de jo itak verjetn tud varam, sej zato pa je use tak kot je ha ha - Babe! Na konc zmeri ugotovijo da jih verjetn nateguješ s kako iz šihta haha ...'

PERO: 'Poznam to. Pol pa mulo kuhajo še tri tedne. Pa jih uprašaš kva je narobe, one pa nč. De je use u redu. Spregovorijo pa ne več ku 15 besed na dan! Pa veš de za ženske tu ni normalno. Po ji morš pa bajadere nost pa fikuse pa pasje mladiče k de so mende tok srčkani pa ne vem kuga use bi še rade. No in če glih zadaneš se mrbit po pu leta le odtajajo! Ti povem - Zidar pa una Tovšakova nista še pu ne tok skorumperana ko so te naše ženske!'

09.25 NEZNOSNA HLADNOST BIVANJA

ZGODBE IZ HLADILNIKA, 3. del

'Če ti pravim, da si zmešan, si zmešan!«

»Že prav, ampak jaz pravim, da je mogoče.«

»Pa tudi če bi bilo mogoče, je še vedno skrajno neverjetno!«

»Torej je mogoče.«

»Pa saj tega ni še nihče poskušal!«

 »Še vedno je mogoče.«

Camembert je pogledal Klobaso z mešanico nejevere in pa tiste vrste obupa, ki neizogibno doleti slehernega razumnika v sporu z slehernim trmoglavcem. Nekaj trenutkov sta bila oba tiho, Camembert pa je s predirnim pogledom  znova premeril celotno postavo svojega prijatelja. Klobasa se je zgolj drzno smehljal.

»Norec,« mu je zabrusil sir, se obrnil, in dostojanstveno odlorakal stran. Za Klobaso in Camemberta bi lahko rekli, da se razlikujeta kot noč in dan. Ker pa so metafore takšne sorte živilom načeloma tuje, recimo raje, da se razlikujeta kot odprt in zaprt hladilnik. Naj bo tako ali drugače, tej različnosti v karakterjih gre pripisati konstantne prepire, v katere sta se spuščala.

»A ja? Uporabljaj razum kolikor hočeš, plesnivec - a če sem jaz norec, si norec tudi ti!« se je Klobasa drl za sirom. Ni vedel, ali ga je Camembert slišal ali ne, a obrnil se več ni. Čeprav je bil Klobasa vihrav in na trenutke lahkomiselen, na drugi strani pa Camembert že naravnost zoprn s svojim razumništvom, sta oba delila pomembno skupno lastnost. Nikakor nista bila zadovoljna s svojim trenutnim obstojem v hladilniku. Klobasi je sir sedaj že izginil iz vidnega polja. Ne da bi se tega zavedala, pa sta se oba, vsak na svojem koncu hladilnika, spomnila dneva, ko sta se spoznala. Bilo je to pred dobrim mesecem dni...

»Norci! Sami norci!« je besnel, uganili ste, Camembert. 

»Bedaki, fanatiki in... in... norci!«

Pet minut pred tem je Camembert jezno odvihral iz verskega zborovanja belih jogurtov in izbranih sirov. Če smo čisto pošteni, je bil pred svojim protestnim odhodom še izvižgan iz odra in še malodane linčan povrhu. Problem je bil v govoru, ki ga je Camembert imel tik pred vrhuncem večera, pred mašo njegove eksirence, kardinala Le Brieja. Camembert je svoj govor zastavil v treh točkah: Svoboda, Enakost in Mlečnost. Ker pa se revolucionarni podtoni zares strastnega govora nekako niso skladali z dogmo poprebavnega zveličanja in vere v eno in edino, Plemenito Plesen, je večer pač ubral pot, kakršno je. 

»Nazaj v skuto jih bom predelal! Svojo plesen pa lahko vzamejo in si jo kar zatlačijo v...«

V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri prišel Klobasa. Bilo je to dan zatem, ko je Endivija [ekhm]neprostovoljno zapustila hladilnik in Klobasa je še vedno pod vtisom dogodka zamišljeno zrl nekam v zgornje predele hladilnika. Zatopljena v svoje misli, kot sta oba bila, nista videla drug drugega in sta se zaletela. 

»Zgini mi spred oči, mesnina!« se je predstavil Camembert.

»Prej mi bo pretekel rok uporabe, kot pa se bom tebi umaknil!« je odzdravil Klobasa.

 »Roka uporabe sploh ne boš doživel, ker te bom prej konzerviral!«

»Ali pa bom jaz prej tebe pasteriziral!« »Končaj svojo mizerijo in se vrzi na krožnik!«

»Zavleci se v kako luknjo skupaj s svojimi jogurti!«

Na to zadnjo rundo izmenjanih žaljivk sta oba sinhrono vzkliknila: »Nikoli!!!« Nato sta se začudneno spogledala. In nasmehnila drug drugemu. In ostalo je bilo zgodovina... Klobasa se je nasmehnil temu spominu. Ah ja. Kot bi bilo včeraj. Kdo ve, kako bova v prihodnosti. Enkrat se bo moralo končati - tako ali drugače. Tedaj je za sabo slišal Klobasa poznane korake.

»Klobasa. Še zadnjič ti povem, da mi tvoj načrt ni všeč. Ampak če res misliš pobegniti v zamrzovalnik, potem ti bom pri tem pomagal.«  

Hladilnik je odpiral Dragan N.      

09.45 M-SERVIS - SVEŽA DELOVNA PONUDBA - check it out !

BRANE: 'Ne govor - še predobr vem. Ti, a te zapelem u center, al kam sploh greš?'

PERO: 'Ma ka pa vem, si morm it zrihtat dodatno zavarovanje, k ga nimam, odkar je šou Vrhouc u stečaj, pa še en druge oprauke mam. Ne vem a se mi bl splača it zdele v štacuno al nej grem pol, mam čist prazn hladilnik, sam še ene par jogurtov pa en glaž kumarc mamo pr bajt. Pa Darja je nabaula eno mašino za kruh delat in ji morm zdej privlečt en kup stvari, mi je napisala listek, k sm menda itak tak idiot, da sm sposobn nazaj prit samo s pakungo Davidoff-ov haha Madona me ma na špahci - ve de nimam auta pa de morm štopat u mest pa se usen zmisl da nujno rab deset kil moke! Sej sm ji reku, če je zihr, da ni mal fuknena, pa prau da ni ona kriva da sm mogu spit en hekto alkota pr uni ... Pa je debata končana ...'

BRANE: 'Hhaha - učas resno pomislm, de unim iz samskega doma, k se neki prtožujejo nad higieno pa tem, čist nč ne manka! Majo vsej gmah, k ni nobenih žensk v hiš! Dej, jst grem u Draule, moram en paket tm dvignt, kje te pol vn vržem?'

PERO: 'Draule, praviš ... Ma u bistvu je čist useen kje grem vn, v skamu primeru morm jet na trolo, se prau loh grem tud iz tm ...'

BRANE: 'Ka pa kej delaš ti zdej odkar je Vrhouc propadu? Maš kšn šiht?'

PERO: 'Zdele že neki cajta delam u en cinkarn, sm plača ni ne vem kaj. 'Mačk' mi je reku de si loh prek zavoda odprem sp, ti dajo neki dnarja, glih tok de loh zaštartaš, edini pogoj k je, je pa ta da morš sp pol met odprt vsej dve let, sicer pa vračaš. Pa sm začeu kr resno razmišlat, če se ne bi vrgu v tapeceranje. Sej to že itak na fouš počnem kadar me od Darje fotr rab, zdej bi pa tu počel na svoje ... '

10.10 AFTERPARTY ! koncertiramo v živo !

BRANE: 'Jest nism biu nikol za take reči, rajš vidm da oddelam tistih osm ur pa mam usak mesc plačo na miz, kt de bi se mogu ukvarjet še z usemi temi paperji pa dacarji pa tem drekom. Zakaj pa prouzaprou ne delaš kar pr Konečniku?'

PERO: 'Sm razmišlu en cajt, ampak veš kako je ... Po en stran je fotr od Darje, po drug pa tud ni glih člouk s katerm bi se blo enostauno zastopnt. Man ga vidš, rajš ga mš. Se spomnm, ko smo bli še na Ledin, pa je meu en sošolc eno privat žurko pa je bla Darja tud tm, pol smo pa zjutri šli še na streho njenga bloka, smo si mau gandže sabo prnesl, pa mau ene mešance, ne vem kaj smo že mešal, Tado je prvleku zvočnike gor, pa smo mel afterparty. Pa zgleda de so sosedje klical kapse, pa je blo veselja. Darjin fotr je bil pol tok zatežen, da ni smela ne na maturanca na Ios ne na ples. Ma ne vem no, ni glih človk s katerm bi hotu kej met ...'

BRANE: 'Hja - odlično ti je ratal haha, glede na to, da zgleda da mu boš hčer poroču haha ... '

PERO: 'Ja vem stari, nism glih pr tabrihtnih, sej mi tud moja to večkat pove haha!'

BRANE: 'Evo, jst te bom tle na postaj pustu, k jst grem še mal naprej. Pa glej de nouš šou u napačno smer haha! Ja nč, se mi že mal mudi. Dej oglas se kej, gremo na kak per kdaj!'

PERO: 'Pa kako obletnco bi blo treba organizerat, madona, sej se nč več n vidmo! Dej, se slišmo, ja. Pa hvala za prevoz! Tim kdaj šenkau kako domačo marmelado, pa si bova bot, a vela?'

BRANE: 'A zdej že marmelade pocaš haha, a to te je Domicl navleku haha! Ja dobr pa prnes, sej naša itak ni za u kuhno, pol pa use kupujemo. A pol viski tud not zlivaš? Sm glih zadnč gledau uno na Popu u nedelo zvečer, k je Domicl razlagu kva vse not zmeče ... Pizda, kok je že ura, moram jet! Dej oglas se pol enkat s kakim glažem! Ajde Pero, merki se!'

PERO: 'Vela, se oglasim, pa tamale pozdrav! Ajde!'