Zemlja ni nikogaršnja lastnina. Vsakdo pa ima pravico do njene uporabe in koristi, ki izhajajo iz njenega obdelovanja, kmetovanja na njej ali živinoreje. Te dejavnosti naj bi potekale v času človekovega življenja in življenja njegovih dedičev, z njegovimi lastnimi napori, brez izkoriščanja drugih, ne glede na to, ali za to dobijo plačo ali ne, potekala pa naj bi samo v obsegu zadovoljevanja svojih lastnih potreb.
Če je dovoljeno lastništvo nad zemljo, imajo delež na njej samo tisti, ki tam živijo. Zemlja ostaja večno na svojem mestu, medtem ko se njeni uporabniki sčasoma spreminjajo glede na poklic, storilnost in svojo prisotnost.
Cilj nove socialistične družbe je ustvariti skupnost, ki bo srečna, zato ker je svobodna. Slednje je možno doseči z zadovoljitvijo materialnih in duhovnih potreb človeka, to pa pride preko osvobajanja teh potreb od zunanjega gospodovanja in nadzora nad njimi. Zadovoljevanje teh potreb mora biti doseženo brez izkoriščanja ali zasužnjevanja drugih, saj bi s tem prišlo do protislovja s cilji socialistične družbe.
V novi družbi človek dela zase, da si zagotovi svoje materialne potebe, lahko dela za socialistično korporacijo, pri produkciji katere je partner, ali pa izvaja javna dela v prid družbi, ki mu priskrbi materialne potrebe. Ekonomska aktivnost v novi socialistični pomeni produkcijsko aktivnost z namenom zadovoljevanja materialnih potreb. To nikakor ni neproduktivna dejavnost ali dejavnost, ki potem, ko zadovolji materialne potrebe, išče dobiček in ohranitev presežka. Slednje je nemogoče znotraj pravil novega socializma.
Legitimen namen posameznikove ekonomske aktivnosti je zgolj zadovoljevanje lastnih potreb. Bogastvo sveta ima namreč na vseh področjih svoje meje, isto pa velja tudi za bogastvo vsake posamezne skupnosti. Noben posameznik tako nima pravice izvajati ekonomske aktivnosti z namenom pridobivanja večje količine tega bogastva kot ga potrebuje za zadovoljitev lastnih potreb, saj vsaka taka presežena količina pripada ostalim posameznikom. Vsakdo ima pravico varčevati pri lastnih potrebah in od lastne produkcije, nikakor pa ne od naporov drugih ali na račun njihovih potreb. Če namreč dovolimo ekonomsko aktivnost, ki bo presegala zgolj zadovoljevanje lastnih potreb, bo določena oseba posedovala več kot potrebuje, to pa se bo zgodilo na račun zadovoljevanja potreb drugih. Prihranki, ki pomenijo presežek posameznikovih potreb, so delež druge osebe pri dobrinah družbe.
Tokratni odlomek je uvod v ponovno bolj obsežno poglavje z naslovom »Zemlja«, ki se bo raztezalo še skozi naslednje ali pa dva naslednja branja iz Zelene knjige. Prevedel je MatejŠ.
Komentarji
komentiraj >>