Kros, cross in fotografija
Križana fotografija, ne gora. To je namreč kros. Dia film razvijemo kot navadni negativ. Po domače to pomeni, da kupimo ene diase, jih poslikamo in jih damo razviti. Povemo, da bi radi, ne običajno razvijanje filma, temveč cross razvijanje. Če so ljudje, ki smo jim oddali film v razvijanje našo željo razumeli, potem bodo film, ki je sicer namenjen razvijanju po postopku E-6, razvili po postopku C-41, ki se sicer uporablja za razvijanje barvnih negativnih filmov. In kaj dobimo?
Kar dobimo so nekoliko modificirani negativi. Na njih je zapisana obratna slika kot na pozitivih (fotografijah), vendar pa so barve drugačne, kot na običajnih barvnih negativih. Tudi fotografije, ki jih razvijemo iz cross negativov so nekoliko drugačne, kot običajne fotografije. Učinek drugačnosti je dvojen. Na eni strani so drugačne barve. Ponavadi je na cross fotografiji dominantna ena barva. Rumena, rdeča, modra ali zelena (in seveda še kaka druga). Drugi učinek drugačnosti na cross fotografiji, je učinek zažganosti. Ta je predvsem posledica ostankov diapozitivnosti.
Diapozitivnost bi bila lastnost diapozitivov, zaradi katere so znani in zaradi katere so sploh v uporabi. Ta je, da izredno natančno, ostro reproducirajo sliko. Pogosto se zdi, da so fotografije kot narisane, linije so jasne. Poleg tega diasi tudi zelo kvalitetno popisujejo porazdelitev svetlobe na fotografiji. Gledalcem fotke, je dosti hitreje jasno, od kod je v trenutku posnetka prihajala svetloba in kako je bila organizirana. Diapozitivnost je oznaka za vse zgoraj omenjene lastnosti diasov, mišljene skupaj, nekakšen duh diasov.
Povežimo sedaj hibridnost cross negativov, torej porazdelitev barv ter diapozitivnost. Ta delata cross fotografijo. Skupaj sta oba učinka drugačnosti.
Končni rezultat je zanimiv. Cross fotografije so po eni strani osupljivo realistične, pikolovsko natančne in grobe. Po drugi strani pa so barve smešno nerealne, popolnoma nemogoče. Pretirano poudarjene in nenavadne. Zraven obeh plati cross fotke je potrebno upoštevati še dejstvo, da je osvetljenost krosov vselej nekoliko intimna. Zaradi prej omenjene diapozitivne porazdelitve svetlobe ter dodatnega zapečenja vsled hibridizacije.
Cross fotografija torej omogoča precej veliko popestritev običajne fotografije, in je, uporabljena na premišljen ter primeren način zelo hvaležen medij za popisovanje naših misli in pogledov. Pa tudi dolgočasna ne postane tako hitro. Vsak posamičen tip diasov ima namreč svoj specifičen učinek. Vsaka vrsta filma, od vsakega različnega proizvajalca se obnaša drugače. Možnosti je torej ogromno. Poleg tega pa je podoba fotografije odvisna tudi od načina, kako je slikana. Tehnika s katero je bil kros posnet prav tako prida svoj pečat hibridnosti.
Za krose bi lahko rekli, da so nekakšna vzporednica običajnim fotografijam. Imajo svoje zakonitosti in pravila ter svoj svet, v katerem funkcionirajo. Razkorak med krosom in barvno fotografijo (negativ) ter med krosom in diapozitivom, je v obeh različicah enak, kot je na primer razkorak med barvno in črno-belo fotografijo. Vsaka je svet zase, ki pa drugega zaradi te svojosti ne izključuje.
Za konec tega kratkega pregleda oziroma pogleda na kros, naj omenim le še nekaj tehničnih napotkov za vse, ki vas tovrstno eksperimentiranje zanima. Ponavadi se dias, ki ga nameravamo krosati, med slikanjem navije (push). To pomeni, da ga osvetlimo drugače, kot je to predvidel proizvajalec. Namesto recimo na občutljivosti 100 ASA, ki je napisana na filmu, slikamo film na 200 ASA. Torej eno stopnjo naprej. Push, stopnja navitosti, je +1. S tem kompenziramo razne stranske učinke hibridizacije ter pomagamo sliki do večje zapečenosti ter manjšemu barvnemu popačenju. Tudi relief (detajli) fotografije je ob navitosti bolj filigranski.
Glede filmov pa lahko le toliko. Kot je bilo rečeno že prej, vsak ima svoj efekt. Toda med bolj hvaležne za učenje sodijo (vsaj po lastnih izkušnjah) Kodakovi Ektachrome 100 plus. Ugodna je tako cena, kot precej vsestranska namembnost teh diasov. Bojda se zelo dobro obnesejo tudi filmi (diasi) namenjeni fotografiranju z umetno svetlobo (te so vedno označeni z oznako T-tungsten). Seveda jih ni potrebno uporabljati le ob umetni svetlobi tudi v naravni se dobro počutijo. Njihov glavni adut je stopnja detajlov. Glavna pomanjkljivost pa cena. Eden takih je na primer Kodak Ektachrome 320T.
Tako, kros je mimo. Povedano ni bilo vse ampak le osnovno. Od tu naprej, gre lahko vsakdo svojo pot. Morda le en namig. Zlasti zanimivi so cross negativi.
Pa še p.s. Kros je le način, torej križanje. Smer, ki je bila opisana tukaj, je le ena možna. Da se jo seveda tudi obrniti, spremeniti in še kaj. Na primer kros je prav tako razvijanje barvnih negativnih filmov po postopku, ki se sicer uporablja za diase. Kakšni pa so rezultati? Treba bo poskusiti, kaj ne.
------------------------------------------------------------------------------------
Muzika
------------------------------------------------------------------------------------
Podlaga: Cafč Cubana
Vmesniki:
1. Space Monkeyz: Man research, Monkey racket
2. Paul Kass: Underground Agent
3. Chico scienze e Naçao Zumbi: Samba Makosa
4. Mahmoud Fadl: The drummers of the Nile go South, United Nubians
------------------------------------------------------------------------------------
Komentarji
komentiraj >>