Prvi Zuma festival v klubu Zakon, Vrhnika, 5. december 2008
* Organizatorji mislijo resno s tisto oznako Prvi Zuma Festival. Načrtujejo naslednjega, ki bo mogoče v kakem večjem prostoru v Ljubljani. A to je prihodnost. Poglejmo, kaj se je dogajalo v petek, 5. decembra, v okviru prvega festivala v prostorih Kluba Zakon na Vrhniki. Zaslužni za uresničitev zamisli so dejavni člani Kluba Zakon, ki je že celo vrsto let kraj zanimivih glasbenih dogodkov, hkrati pa oporišče ene najvztrajnejših, najboljših in tudi nad raznovrstno glasbo navdušenih članov zasedbe Hic et Nunc. Skupina je že pred leti sodelovala s Chrisom Eckmanom, nekatere plošče pa so tako Hic et Nunc kot Chris Eckman in še nekateri nastopajoči na festivalu posneli v ljubljanskem studiu Zuma. Seveda vsi veste, da je tako naslov klasični plošči Neila Younga in skupine Crazy Horse iz 1975. leta. Na omenjeni plošči je tudi klasika Cortez the Killer. Verjetno nekateri veste tudi, da je Neil Young, ko je razpad-la predhodnica zasedbe Crazy Horse, imenovana Rockets, napisal pesem Running Dry ( A Requiem for the Rockets).
Prvi nastopajoči na petkovem Zuma festivalu so bili člani zasedbe Hic et Nunc, priložnostno preimenovani v Šum tišine. Zanimivo je bilo, da so si glasbila razporedili v zadnjem kotu prostora, tako da smo obiskovalci sedeli in stali okoli njih. Oni so se posedli in odigrali kratek, intimističen nastop, ki bi ga lahko, če Bernard in Tomi ne bi uporabljala električne kitare in basa, imenovali tudi izštekani. Začeli so z lastno pesmijo Blueprint, nadaljevali pa s prav omenjeno Requiem for the Rockets Neila Younga. Sledili sta še Wedding Dress Marka Lanegana in Angry Blade zasedbe Iron and Wine. Kljub sedenju in omenjenim priredbam se je duh zasedbe Hic et Nunc kazal v vseh porah igranja. Prav zanimalo me je, če bi izvedbe kaj bolj eksplodirale, če bi glasbeniki stali na odru in si lahko tudi z gibanjem dajali duška. Tako pa je vse zvenelo kot neke vrste izredno intenzivna, s čustvi nabita implozija, skorajda zatišje pred viharjem. Nadvse upam, da bodo Hic et Nunc katere od teh priredb vključili tudi v svoj koncertni repertoar.
Naslednji nastopajoči je bil Cesare Basile, pisec pesmi s Sicilije. Spremljala sta ga klaviaturistka in basist. Meni doslej neznani ustvarjalec je na italijanskem glasbenem prizorišču že od zgodnjih osemdesetih let, ko je igral z raznimi italijanskimi zasedbami. Od 1996. leta deluje samostojno, sodeloval pa je tudi z mnogimi nam dobro znanim imeni, kot so Hugo Race in sedaj Willard Grant Conspiracy. Kot smo lahko videli na koncu petkovega festivala, so namreč vsi trije našteti, torej Cesare Basile s kitaro, klaviaturistka in basist, ta trenutek člani sedanje reinkarnacije zasedbe Willard Grant Conspiracy, ki jo pooseblja Robert Fisher. To je verjetno tudi razlog, da je Cesare Basile lahko nastopil kot samostojni ustvarjalec na prvem Zuma festivalu. Vsekakor vreden posluha in vsekakor zanimivo slišati pesmi, ki jih je, razen uvodne, imel v italijanščini.
Dogajanje v Klubu Zakon se je v petek odvijalo razmeroma tekoče, skoraj natanko po pikolovskem programu. Naslednji nastopajoči je bil Chris Eckman z zasedbo The Last Side of the Mountain Band, ki so jo tokrat sestavljali Bernard Kogovšek s kitaro, Žiga Golob s kontrabasom in Blaž Celarec za bobni. Na odru ni bilo Čarnic, čeprav so bile nekatere med občinstvom. Zasedba je začela s pesmijo Ransom, za njo razgibana Eyes, ki je požela navdušen odziv, nato Stranger in The Same. Udaren, zgoščen in razgiban polurni nastop, ki so ga zaključili z eksplozivno in neopisljivo izvedbo prej omenjane Youngove klasike z albuma Zuma, Cortez the Killer. V srednjem delu sta Chris in Bernard Kogovšek s kitarskimi pogovori pokazala, kaj je osnovna zamisel zasedbe The Frictions, ki je, kot vemo, plod sodelovanja Chrisa Eckmana in Hic et Nunc. No, The Frictions, čeprav so bili vsi člani tam, tokrat niso igrali, mogoče se hranijo za drugi Zuma festival naslednje leto. Nadvse navdahnjena izvedba klasike Cortez The Killer je razvnela obiskovalce in je bila gotovo vrhunec petkovega festivala. Če hočete primerjavo, se lahko spomnite, kako so The Walkabouts na svojem prvem nastopu v Ljubljani, v Križankah 1993. leta, eksplodirali z Like a Hurricane Neila Younga...
Naslednji nastopajoči je bil že stari znanec vrhniškega Kluba Zakon, saj je tam že nastopil, Terry Lee Hale. On je tudi stari znanec The Walkabouts in Chrisa Eckmana, ki je svoj čas pisal spremne besede na njegove plošče in jih nato tudi produciral. Vse je povezano. Še več. Pred dvema letoma je Terry Lee Hale svojo zadnjo ploščo, Shotgun Pillowcase, posnel v ljubljanskem studiu Zuma s producentom Chrisom Eckmanom, z njim pa so igrali znani slovenski glasbeniki, med katerimi zdaj omenimo vsaj basista Tomija Popita. Plošča se je na žalost izgubila, ker je španska založba medtem propadla. Upajmo, da se bo kdo, recimo nemška založba Glitterhouse, odločila za ponatis. Seveda založbe Glitterhouse zdaj ne omenjam kar tako, saj so pri njej plošče objavljali trije nastopajoči na Zuma Festivalu, Chris Eckman, Terry Lee Hale in Willard Grant Conspiracy.
No, Terry Lee Hale, pisec pesmi iz Teksasa, medtem živi v Parizu v Franciji. Na petkovem nastopu je odigral tudi starejšo pesem Dakota z albuma Tornado Alley, ki govori o tem, kako je pijan oče prišel domov. Nisem imel srca vprašati Terryja Leeja Halea, koliko je ta pesem avtobiografska, očitno pa je v njegovem opusu zanj zelo pomembna, če jo, ob vseh drugih, igra še sedaj. Za povrh je na novem albumu Shotgun Pillowcase pesem z naslovom He's Still Drinking, On še vedno pije. Nisem imel srca vprašati niti tega, če je tudi ta pesem o njegovem očetu. To zdaj omenjam zato, ker je Terry Lee Hale, ki je v petek deloval zelo dobro razpoložen, čeprav ga je ob živce spravljal tresoč zvok, ki je prihajal iz njegove akustične kitare, med drugim omenil, da v zadnjem času pred in med nastopom ne pije. Kakor koli, živahen nastop samega Terryja Leeja Halea z akustično kitaro je navdušil prisotne, odigral pa je seveda tudi kar nekaj pesmi z novega albuma, med njimi Hearts.
Zadnji nastopajoči na Prvem Zuma festivalu v Klubu Zakon na Vrhniki je bil Robert Fisher s tokratno različico Willard Grant Conspiracy, v kateri so bili prej omenjeni Cesare Basile in njegova spremljevalca. Robert Fisher je izreden pevec, kar smo kajpak lahko opazili že v zasedbi Williard Grant Conspiracy, imeli pa smo priliko- tudi pri nas, recimo v kapelici škofjeloškega gradu pred kakim letom – slišati ga samega, z akustično kitaro in s še enim kitaristom. Tako rekoč a cappela. Tudi tokrat, v petek v klubu Zakon, je bil njegov glas v ospredju. Pozornost nekaterih obiskovalcev je po kakih štirih urah festivala že očitno opešala, nekateri pa niso bili pripravljeni poslušati pesmi v molu, kot so se sami izrazili, vendar je v prostoru ostala še vedno dovolj velika skupina poslušalcev, ki je ustrezno pospremila nastop, v katerem je Robert Fisher s spremljevalnimi glasbeniki povzel nekatere pesmi iz pretežno zadnjega obdobja, zadnjih par let, tja do albuma Flying Low, s katerega je odpel meni eno njegovih najljubših pesmi, Evening Mass, s pesmijo s taiste plošče, No Such Thing As Clean, Nič podobnega tistemu, ko si čist, pa je tudi zaključil svoj nastop. Pesem je napovedal kot zgodbo o odvisnostih in ženskah, kar pa je, je dodal, tako ali tako eno in isto.
Kljub navdušenemu ploskanju se Robert Fisher ni vrnil na dodatek, pa tudi obiskovalci smo, verjetno že utrujeni in polni vtisov po dobrih štirih urah dogajanja, kmalu popustili. Tako se je končal prvi Zuma festival, za katerega srčno upam, da bo postal tradicio-nalen. S tem bi namreč lahko dobili vsakoletno točko srečanja ameriških ustvarjalcev in nanje vezanih evropskih piscev pesmi. Mimogrede, aprila naslednje leto bo menda v Ljubljano le prišel sicer naš stari znanec Steve Wynn, ki je v ljubljanskem studiu Zuma s Chrisom Eckmanom posnel svoj zadnji album Crossing Dragon Bridge. Tako se bo vsaj duh, ki ga je iz steklenice spustil pričujoči 1. Zuma festival, še naprej valil po Ljubljani.
pripravil Milko Poštrak
Komentarji
komentiraj >> Re: 1. ZUMA Festival !!!
Lado [08/12/2008]
Se nekaj fotografij s petkovega festivala: http://www.new.facebook.com/album.php?aid=7162&l=cda5f&id=1501271093
odgovori >>
Re: 1. ZUMA Festival !!!
Andrejc [07/12/2008]
Fotke:
http://www.kvs-klub.si/galerija/2008/zumafestival/index.html
odgovori >>
Re: 1. ZUMA Festival !!!
Gregor [08/12/2008]
Bo mogoče prebrati tole recenzijo tudi v celoti?
Najlepša hvala, če bo mogoče.
odgovori >>