Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZELENA KNJIGA, poglavje Družbene osnove tretje univerzalne teorije, 1. del (2765 bralcev)
Ponedeljek, 15. 12. 2008
Matej Š.




Družbeni faktorji so gonilna sila človeške zgodovine. Družbene vezi, ki povezujejo vsako človeško skupino, kot na primer družino, pleme in narod, so osnova gibanja zgodovine.

Zgodovinski junaki so osebe, ki so se žrtvovale za svoje cilje. Toda, za katere cilje? Žrtvovali so se za druge. Toda,za katere druge? Za tiste, s katerimi so v odnosih. Vezi med posameznikom in skupino so družbeni odnosi, na primer med pripadniki nekega naroda. Narodi temeljijo na nacionalizmu, zato so ti cilji nacionalni, nacionalni odnosi pa so družbeni odnosi. Družbeni odnosi izhajajo iz družbe, prav tako kot nacionalizem izhaja iz naroda. Torej so družbeni odnosi tudi nacionalni odnosi in obratno. Kajti skupina je narod in narod je skupina, četudi se med seboj razlikujeta po številu. Kot skupino pojmujemo trajno kategorijo, ki jo odlikujejo njej lastne nacionalne vezi.

Poleg tega so zgodovinska gibanja tudi množična gibanja za interese neke skupine ali za njeno neodvisnost od druge skupine. Vsaka skupina ima svojo lastno družbeno obliko, ki jo povezuje. Množična gibanja so vedno gibanja za neodvisnost, s ciljem, da podjarmljene in zatirane skupine pridejo do samorealizacije. Kar pa se tiče borbe za oblast, se dogaja znotraj vsake skupine, vse do nivoja družine, kot je bilo prikazano že v prvem delu Zelene knjige, ki se ukvarja s politično osnovo tretje univerzalne teorije.

Skupinsko gibanje je tudi nacionalno gibanje za interese lastnega naroda. Glede na značilnosti nacionalne strukture ima vsaka skupina skupne družbene potrebe, ki morajo biti v celoti zadovoljene. Te potrebe nikakor niso individualistične, temveč so skupinske potrebe, pravice, zahteve ali cilji nekega naroda, ki ga povezuje skupni nacionalizem. Zaradi tega se ta gibanja tudi imenujejo nacionalna. Sodobna nacionalna osvobodilna gibanja so sama po sebi družbena gibanja. Kot taka se ne bodo končala, dokler ne bo vsaka skupina osvobojena izpod nadvlade druge skupine.

V človeški družbi to pomeni zgodovinsko in družbeno realnost. Boj narodov za lasten obstoj, ki istočasno pomeni družbeni boj, je osnovno gibalo zgodovine, saj je močnejše od vseh drugih faktorjev. Izvira namreč iz osnove in je v sami naravi človeške skupine, v sami naravi naroda. Je narava življenja samega. Poleg človeka tudi druge živali živijo v skupinah. Skupnost je tako osnova za preživetje vseh skupin znotraj živalskega stvarstva. Zato je nacionalizem osnova za preživetje narodov.



Modre besede libijskega vodje Velike revolucije je priredil in prevedel MatejŠ.



Komentarji
komentiraj >>