Četrtek, 18. 12. 2008
Goc
* Discharge ne mislijo popuščati! Saj so po dobrih 30 letih obstoja avgusta letos objavili novi album Disensitise, in sicer nekaj tednov pred koncertom v Kranju. Čeprav je nova plošča zelo dobra in so še vedno eden izmed najbolj vplivnih punk bandov, je odziv na nove pesmi, ki jih ustvarjajo, precej slab. To se je videlo tudi na kranjskem koncertu. Njihovi časi so očitno minili, kljub temu da jih člani banda vnovično poskušajo obuditi.
Disensitise je njihov prvi album po letu 2002, ko so se vrnili iz brezpotja metala z albumom Discharge. Obenem je nova plošča Disensitise šele šesti studijski album in komaj tretji v punk stilu. Vmesni čas kaže, da smo na vsako njihovo novo studijsko punk ploščo čakali vsaj deset let, sicer pa imajo tudi tri bolj metalske albume. Uradno so imeli enajst malih plošč.
Na novem albumu nas še toliko bolj kot na albumu iz leta 2002 spomnijo, da so začeli kot surovi punk band. S takratnimi, v začetku 80-ih noro hitrimi ritmi in ostro distorziranimi kitarskimi riffi v pesmih z anarhističnimi besedili o vojnah in o katastrofah kapitalizma, ki jih je vokal besno in repetitivno ritmično pluval, so močno vplivali in tudi danes vplivajo na vrsto bandov. Punk zgodovina se namreč spominja stotine bandov, ki so si nadeli ime s prefiksom „dis“ ali sufiksom „charge“, da bi s tem čim bolj spominjali na svoje vzornike. Discharge imajo zagotovo največ klonov med punk bandi, nekateri, kot so japonski Disclose, švedski Kvoteringen ali brazilski Besthoven, pa so celo prekašali vzornike.
Ne nazadnje so Discharge na enem izmed svojih prvih evropskih izletov leta 1982 obiskali Ljubljano in spremenili glasbene tokove tudi na takratni jugo-punk sceni, posebej v Ljubljani in Beogradu. Da stara ljubezen vendar ne mineva z novimi generacijami, kaže kompilacija, ki je bila objavljena pred nekaj tedni na Hrvaškem, na kateri bandi iz bivše Juge preigravajo priljubljene komade Discharge.
Tudi danes se po celem svetu še vedno zbirajo novi in novi bandi, ki se furajo na Discharge. Obstaja celo posebni punk predal: d-beat punk, ki ga je zaznamoval tipični ritem bobnov, ki so ga Discharge nekje slišali in uspešno povzeli. Kar se tiče planetarne priljubljenosti, je “catch” v tem, da vsi prisegajo le na njihovo zgodnje obdobje do srede 80-ih let. Potem so do začetka novega tisočletja tavali v obskurnih metalskih krogih.
V nepozabni prvi fazi so Discharge objavili tri ep-je in album Hear nothing, see nothing, say nothing, ki je v podtalnem svetu vedno na vrhu najboljših punk plošč vseh časov. Celo metalski magazin Terrorizer je ravno ta album razglasil za najboljšo ploščo prejšnjega stoletja. Vrsta thrash metalskih bandov, kot so Sepultura, Antrax ali Metallica, imajo priredbe komadov Discharge. Ni treba poudariti, da noben izmed povzetih komadov ni iz metalske faze Discharge.
Disensitise ne bo dosegel slovesa prve ali katerekoli izmed zgodnjih plošč Discharge, čeprav novi komadi niso slabi. Le časi so se spremenili in ne glede na vse časti, ki jih doživljajo na sceni, Discharge v tem trenutku močno šepajo za razvojem punkovske scene. Obenem pa so s tavanjem po metalu izgubili številne privržence, ki so jih spremljali več kot desetletje. Medtem so poslušali večinoma crust bande in v primerjavi z njihovimi d-beat ritmi so Discharge danes zgolj lep spomin kot prva izbira na domačem predvajalniku glasbe.
Ko že obujamo spomine na večdesetletno kariero Discharge, naj povemo, da so izdajali zgodnje plošče za lastno založbo Clay, in sicer od leta 1980. Ko so se iz Stoke on Trent prebili do Londona, je leta 1980 izšel prvi ep Realities of war, ki so ga posneli in ga zmiksali v treh urah. Potem sta sledila ep-ja Fight back in Decontrol ter velika plošča, sicer pa mini elpe Why?. Potem je sledil priljubljeni prvi album Hear nothing see nothing say nothing. To so v glavnem njihove ključne plošče, ki jim Disensitise ni kos, saj je le dober poskus ponarejanja. Nedvomno je, da so Discharge z novo ploščo Disensitise dokončno potrdili, da so se poslovili od osladne heavy metalske faze, v katero so zabredli že sredi 80-ih in se vlekli tudi v 90-ih letih.
Novi album prinaša 14 komadov, med katerimi so tudi trije s sedeminčnega epeja Beginning of the end iz leta 2006. Letos so dobili tudi novo kompilacijsko ploščo War Is Hell, na kateri so med ostalimi tudi njihovi prvi, nikoli prej objavljeni, demo posnetki. Celotnemu odličnemu vtisu nove plošče je botroval tudi Bri, nekoč iz prav tako vplivne britanske skupine Doom, ki je opravil studijsko delo, spremlja pa jih tudi na britanskih koncertih.
Kakorkoli, o Discharge lahko govorimo ure in ure, zdaj pa naj tudi sami nekaj povedo. V dobre pol ure bodo odšibali 13 novih komadov ...
pripravil Goran Ivanovič- Goc
Komentarji
komentiraj >>