Potem ko je, najprej v hrvaško, nato pa še v okoliško javnost, butnila novica, da je župan občine Saborsko Silvestrovo preživel ob, navajam, šamanističnem obredu s prijatelji, na katerem so konzumirali kompot iz bunike, zaradi česar je trem udeležencem scvrlo možgane, enemu pa vsled popolnega odklopa še telo, in to do smrti, je na HTV prva letošnja izdaja oddaje 'Na rubu znanosti' gostila nekega tako imenovanega šamana.
Pustivši ob strani splošno medijsko demoniziranje uporabe neortodoksnih drog in tabloidno ksenofobno zgražanje nad kobajagi šamanizmom – kot da so obredni bobni iz kasetarja in ognjišče v vigvamu bolj nenravni kot bingljanje zvonov iz zvočnikov in kadila v cerkvah – je pohvale vreden odzivni čas resda newageevske oddaje, ki pa ga vsaj v aktualnost sili siceršnja, recimo ji, modernost hrvaške nacionalke. Tostran eterske meje se je bilo moč v dveh ponovoletnih dneh poučiti med drugim tudi o izdelovanju lesenih pručk in lesenih grabelj. Toliko o slovenskem stremljenju k družbi znanja in tehnološke odličnosti. Na zdravje.
Če velja za oblast, drži tudi za nacionalno televizijo, da ima ljudstvo takšno, kakršno si zasluži. V ponedeljkovo oddajo 'Polemika' na temo izraelske ofenzive na Palestince tokrat manj jecljajočemu voditelju ni uspelo pridobiti sogovornika iz Gaze, zato je tragiko malega človeka v političnih turbulencah predočil le predstavnik okupatorskega ljudstva. Črna pika za raziskovalno novinarstvo. In črna pika poročevalki na terenu, ki Hamasov del oboroženih palestinskih sil vztrajno imenuje skrajneži. Kaj se sploh slika na meji med etnično očiščenim Izraelom in obkoljenim ter izoliranim območjem, če zgolj povzema terminologijo agencijskih novic sionističnih in ameriških tiskovnih agencij.
Medtem ko je Klemen Jeličič Boeta v klepetalnici TVS leta 2006 zelo previdno in odmerjeno tehtal motive in grehe v sporu vpletenih strani, je tokrat zmagovalce palestinskih parlamentarnih volitev, Hamas, diskvalificiral kot politično skupino, ki ne verjame v demokracijo, in ga primerjal s Hitlerjevimi socialisti in Miloševićevimi socialisti, s katerimi se Evropska unija nima kaj pogajati. "We don't negotiate with terrorists," je stavek, ki ga v filmu Tropic Thunder izreče Tom Cruise v vlogi filmskega producenta. Po delčku sekunde kredibilnosti pa akter sam poda ekonomsko logiko in priročnost stalne grožnje od zunaj.
Jelinčič Boeta pred poltretjim letom opozori na potrebo po terminološki jasnosti v zapletenih odnosih in praktičnih manifestacijah okupacije, ker da napačno poimenovanje lahko sproži oborožen spopad. Enako velja, da terminološka zgrešenost onemogoča prekinitev oboroženega spopada. Če namreč sintagma humanitarna katastrofa pomeni stradanje in smrt mladoletnih in ženskih civilov, nedelovanje bolnišnic in oviranje prostega gibanja humanitarcem, so vrata nadaljevanju klanja na stežaj odprta. Vse, kar kot agresor morate storiti, in evropski pogajalci so dosegli nič več kot to, je, da odredite triurni time-out v trosenju smodnika in svinca.
V tem času človekoljubi pripeljejo živež in povoje, da zabava ne bi bila premalo atraktivna, saj bi sicer živih tarč prehitro zmanjkalo, igrice ne bi mogli igrati na naslednjem levelu, svetovna javnost pa bi bila huda. Klanju s pritiskom na tipko pavza za tri ure tako zagotovite humanost. V tej terminologiji del humanitarne katastrofe niso mrtvi vojaki na obeh straneh. Bombardiranja, posiljevanja, zapiranja v taborišča, mučenja in izstradanja organiziranih sil, državnih ali uporniških, tako kar naenkrat niso sama po sebi nehumana. Humanitarna katastrofa je kastrirani OZN, jalovost nevladnih organizacij in tiščanje glave v pesek vlad nacionalnih držav, ki jim vsaka bombastičnost prav pride, da ima ljudstvo kaj glodati.
Voljenima političnima elitama v Sloveniji in na Hrvaškem se petnajst let ne uspe dogovoriti o poteku meje. Ma nemoj!?! In prav tako dolgo obema elitama, po potrebi, uspeva pozornost javnosti kanalizirati k meddržavnim odnosom. Naj raja navija za svoje moštvo in se ne ubada z bistvenimi vprašanji, kot bi lahko bilo, na primer, razmerje med delom in kapitalom v delitvi tržnih viškov. In medijski prostor je tako hvaležno polniti s selektorskimi intrigami narcisoidnih pahorjev in zahovićevsko nadutostjo bečkih konjušarjev ruplov. Katastrofa. Na zdravljenje.
Odpoved: Terminal je prispeval Ivo Poderžaj.
Komentarji
komentiraj >>