Torek, 20. 1. 2009
igork
Prejšnji teden je s strani Janeza Janše, predsednika slovenskih demokratov, prišla napoved tožbe proti kolumnistu Dnevnika Vladu Miheljaku. Skorajda identična usoda čaka tudi podpredsednika LDS Slavka Ziherla. Oba naj bi nepopravljivo onečastila dobro ime Janeza, predsednika največje opozicijske stranke, in predvsem čas, ko je vodil to državo kot premier. Slovenska zakonodaja ščiti svobodo govora, a tudi ponuja zaščito pred lažnimi in škodljivimi obtožbami, ki si jih nehvaležni pisuni tu in tam privoščijo. Če so duševne bolečine resnične, bo tako morda na koncu res odločilo sodišče. Mi pa si raje poglejmo, kakšni razlogi so Janeza vodili, da se je odločil nekdanjega soborca za kvazi občečloveške vrednote postaviti pred tnalo pravice.
Smoter zlonamernega pisanja je okrniti ugled neke osebe v očeh javnosti. Torej bi lahko sklepali, da je Janez ob - po njegovem mnenju - neprimernih besedah Miheljaka in Ziherla občutil predvsem osebno stisko in to razumel kot napad nanj. Toda Janez je besede kolumnista in politika razumel nekoliko širše. Po njegovem mnenju obtožbe ne letijo samo nanj, temveč na vso bivšo vlado in njeno dediščino. Miheljak in Ziherl naj bi s svojimi besedami manipulirala z zgodovinskim spominom. Tisto, kar sta napisala, domnevno ne ustreza zgodovinskim dejstvom. Dejstva so namreč po Janezovem mnenju drugačna in tožbe so edina pot, da se zaščiti dediščina uspešne vlade.
Super uspešnost prejšnje vlade so spregledali volivci, novinarji, gospodarski kazalci in mednarodne raziskave. Uspešnost prejšnje vlade so spregledali vsi, razen Janeza samega in njegovih podložnikov. Janezovi dediščini se tako dogaja ravno obratno kot Stalinovi. Če je Stalin zaradi dobre PR-službe postal tretji najbolj priljubljen človek v zgodovini Rusije, je Janez zaradi kolumnistov – ki so po njegovem v službi tranzicijske levice - v medijih predstavljen kot godrnjajoči nebodigatreba s totalitarističnimi vzgibi. Ljudje preprosto naj ne bi znali ceniti tega, kar jim je Janez v teh letih ponudil. Ljudem mora zato Janez preko vseh poti pokazati, kje leži tranzicijski sovražnik, ki manipulira z resnico. A resnica ima lahko več kot dva konca.
Janez Janša rešuje dediščino, ki nikoli ni obstajala. Po le nekaj mesecih gospodarske krize so se opevani kazalci gospodarske rasti krepko obrnili v nasprotno smer. Dejstvo, ki ga bivši premier nikoli ne bo priznal, pa je, da je desna politična opcija izkoriščala ista sistemska pravila, v katerih so se dobro znašle vlade pod LDS in katerim sledi nova vlada pod socialnimi demokrati. Hinavskemu zagotavljanju, da pod novo vlado prihaja do hudega revanšizma in lustracije, verjamejo zgolj prepričani. Praksa preštevilnih zamenjav v Bajukovi in Janševi vladi je pokazala resnični obraz vsakokratnih oblastnikov. Zato je hinavsko in sprevrženo od nekoga zahtevati, naj ne počne tistega, kar sam s pridom izkoriščaš. V slogu starega reka o cerkvi: ne glej me, poslušaj me.
Janševa vlada je poskušala z zakonom o nacionalni televiziji med mediji in pri gospodarskih trgovanjih pod mizo pri lastnikih kapitala v štirih letih nadoknaditi to, kar si je LDS prigrabila v prejšnjih letih. Zato je mogoče prepričanje politika Janeza o pravičnosti in uspešnosti prejšnje vlade najbolj skrb vzbujajoče dejstvo v naši politiki. Napovedane tožbe in obtoževanja na račun nove vlade kažejo na nezmožnost Janše, da bi ocenil čas svoje vladavine. V večini primerov politik seveda nima dovolj moči, da bi ocenil lastne delo. Na to mesto zato morajo stopiti mediji in novinarji, ki s paleto stališč omogočajo soočenje različnih pogledov. Skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da želi Janez z napovedano tožbo onemogočiti sporočanje in izmenjavo mnenj o času, ko je bil sam premier. Bivši premier je edini, ki mu je dovoljeno manipulirati z dejstvi, saj si je licenco podelil sam.
Lahko samo predvidevamo, kako bi naši potomci gledali na čas, v katerem živimo, če bi prebirali samo izjave priljubljenega Janeza. Njegova stranka in oblast bi bili po njegovem edini svetli točki znotraj temnega ozračja, ki mu vladajo kripto komunistične stranke. Ljudje naj bi zaradi ideološke manipulacije s strani pretkanih medijev slepo sledili različnim obrazom stranke LDS. In zato, da je bila uspešnost prvega vladanja stranke SDS priznana, je bilo potrebnih več kot tisoč tožb proti. Visoka politika je bila vedno vir mitoloških zgodb. Politik Janez je oseba, ki skrbi za lasten vstop v mitologijo. Edina možna resnica, tolmačena po Janezovem evangeliju, je, da je bila desna vlada najuspešnejša vlada v zgodovini samostojne Slovenije, četudi mora za to uporabiti rek na sodišču: Janez Janša proti ljudstvu!
Odvizzo md 2002 off) 2) off komentar
Komentarji
komentiraj >>