Sreda, 28. 1. 2009
BIGor
* Ob predstavitvi in oceni konceptualno zastavljenega albuma ameriškega rockovskega tria Akimbo se zastavlja vprašanje, kaj bi bilo bolje: ali takoj spustiti to zaokroženo glasbeno delo v naš eter ali v uvodnih minutah le povedati nekaj več o sami zgodbi iz ameriške zgodovine, ki jo je uglasbil ta neumorni bend iz Seattla. Kdo bi vedel?! Ker smo že začeli odstirati ozadje, bomo besede pripeljali do konca in vas nato pustili, da sami oblikujete mnenje.
Zadnji glasbeni izdelek skupine Akimbo je bil prvotno mišljen kot EP-izdaja, ki pa se je v studiu spremenila v šesto dolgometražno ploščo. Z njo je trio kronal dosedanjih deset let dela. Ob rednem izdajanju albuma za albumom je brez zavor krožil po ameriškem glasbenem podzemlju in si prepričljivo utiral pot v evropsko klubovje. Po prvih treh albumih za čikaško založbo Seventh Rule, specializirano za težko in glasno hard core in metal glasbo, sta naslednja dva izšla za legendarno etiketo Jella Biafre Alternative Tentacles.
Na petem albumu Navigating the Bronze, ki je izšel leta 2007, se je ustanovnima članoma Natu Dammu za bobni ter basistu in pevcu Jonu Weisnewskemu pridružil kitarist Aaron Walters. S sabo je prinesel mastno kitaro, s katero se je zvočna neomajanost skupine Akimbo definirala. Postala je silovita, tako silovita, da je rušila vse pred sabo. Fantje so prepričljivo zmleli skupaj hardkorovsko nabritost, rockovsko pompoznost, metalsko zvestobo, noiserockovsko bučnost. Dozoretje tovarišije v mogočno skupino se nam razkrije na njeni zadnji, lanski plošči. Z Jersey Shores niso le kronali dosedanje poti razvoja, z njo so prestopili nevidno mejo in stopili v poltemo umetnosti.
Izid plošče za založbo Neurot lahko zavede. Marsikdo ga bo izkoristil za povezovanje te glasbene epopeje Akimbo z apokaliptiki Neurosis. To je nepravično do fantov in nekritično do pokazanega in uprizorjenega. S konceptualno zastavljenim albumom je skupina Akimbo dosegla svoj vrhunec.
Rdeča nit plošče Jersey Shores je tragičen dogodek, ki se je zgodil pred skoraj sto leti na vzhodni oceanski obali Amerike, v bližini New Jerseyja, ko so morski psi v nekaj dneh požrli štiri ljudi in enega hudo poškodovali. Dogodek se je globoko zapisal v ameriško zgodovino, Damma, Weisnewskega in Waltersa pa je tako prevzel, da so s producentom Chrisom Owensom iz Coliseum in Breather Resist ustvarili šest zaokroženih, med sabo povezanih in prepletenih pesmi. Ustvarili so glasbeno epopejo, ki se odvija pred našimi očmi, oprostite, ušesi, kot napet, dramatičen film krvi in groze.
Akimbo so se že na drugem albumu Elaphentine iz leta 2003 dotaknili fenomena predzgodovinskih pošasti iz oceana, tokrat pa so zgodovinsko štorijo spremenili v godbo-zgodbo.
Težke kitare, gromki bobni, kriki iz grla in valovanje morja zelo ekspresivno ustvarjajo zvočni prostor ter filmsko kuliso. Trk krvoločnih bitij, človeka in morskega psa je napet. Poln sovraštva in adrenalina. Odraža moč in nemoč. Tišina in strah, pogum in smrt, kri in oceanska globina se bodo občutljivo prelivali v naslednje tričetrt ure. Več kot toliko pa si ne dovolimo povedati. Pokvarili bi zgodbo in godbo, ki jo sestavlja naslednjih šest točk: Matawan, Bruder Vansant, Lester Stillwell, Rogue, Great White Ball in Jersey Shores. Poslušajte jih prekleto na glas!
pripravil igor Bašin- BIGor
Komentarji
komentiraj >>