OFF NAPOVEDNIK
Rimsko katoliška cerkev ni izbrala ravno primernega trenutka za preklic odloka papeža Janeza Pavla drugega o izključitvi štirih škofov bratovščine svetega Pija desetega, ki jih je leta 1988 posvetil škof Marcel Lefevbre in ki javno izražajo dvom o holokavstu. V tednu, ko so potekale različne komemoracije v spomin na poboje Judov, se cerkev skuša znebiti pritiska javnosti z različnimi tolmačenji izjav spornih škofov. Duhovnik Floriano Abrahamowicz, član bratovščine, je tako plinske celice označil za razkuževalne objekte. Škof iz iste skupnosti Richard Williams pa je dejal, da je v koncentracijskih taboriščih umrlo med 200 in 300 tisoč Judov.
Papež Benedikt XVI. je pod pritiskom sicer že javno obsodil holokavst in njegove metode. Vprašanje pa ostaja, zakaj v svojo skupnost sprejeti nekoga, ki zanika največji pomor v dvajsetem stoletju. Morda pa to le ni tako čudno, ko pomislimo na vsa zanikanja in manipulacije z zgodovinskimi dejstvi, ki si jih je avtoritarna Cerkev privoščila do sedaj. Pomenljiva je tako izjava Abrahamowicza, da kristjan ne more biti tudi antisemit, saj naj bi krščanstvo izšlo iz judovske vere. Na srednji vek in pogrome proti judom v imenu vere pa nekako vsi udeleženi pozabljajo.
Vi pa berete OFF program, ki z veseljem razkriva manipulacije zgodovinskega spomina.
OFF PROGRAM
Bivši kubanski predsednik Fidel Castro je po dolgem času ponovno objavil svoja razmišljanja na svetovnem spletu. V tokratnem zapisu Razmišljanja o novem ameriškem predsedniku je Castro zahteval od ameriške vlade, da jim le ta brez pogojev vrne oporišče Guntanamo, ki je v najemu že več kot stoletje. Istočasno je združene države obtožil podpiranja izraelskega genocida nad Palestinci. Podobno zahtevo o vrnitvi oporišča Kubi je že na začetku tedna podal venezuelski predsednik Hugo Chavez. Več o dogodkih na severni ameriški celini pa je povedala naša redna poročevalka iz ZDA Lidija Poljaček:
Ponovno se zapleta na korejskem polotoku, kjer je Severna Koreja vse vojaške in politične sporazume z južno sosedo razglasila za nične. Medsebojni odnosi naj bi se poslabšali potem, ko je južnokorejski predsednik Lee Myung-bak nekoliko bolj pritisnil na sever. Tako naj bi jug pogojeval dostavo humanitarne pomoči s prekinitvijo vsakršne jedrsko dejavnosti na severu. Severna Koreja je tako ponovno zarožljala z orožjem in južno sosedo opozorila, da z ostro zunanjo politiko ne more doseči veliko.
Med mnogimi državami, ki so zašle v gospodarsko recesijo, je potrebno izpostaviti Japonsko, kjer je industrijska proizvodnja v decembru padla za kar 10 odstotkov. V prvi recesiji po sedmih letih se gospodarstveniki bojijo deflacije, ki bi zaradi zmanjšanja porabe še bolj prizadela gospodarstvo. V letu dni je brez službe ostalo 400 tisoč ljudi. Toyoti, ki je že objavila prvo izgubo v zgodovini podjetja, so sedaj sledila še poročila Honde, Nippon Airlines, družb Sonny in Toshibe, ki vsa izkazujejo velik padec dobička.
Vlada Zimbabveja, ki je še nedavno v obtok izdala bankovec za 100 trilijonov zimbabvejskih dolarjev, je dopustila, da prebivalci te z inflacijo, kolero in močno politično krizo prizadete države uporabljajo tudi tuje valute. Po julijski inflaciji, ki je znašala v milijonih procentov je namreč domača valuta postala povsem neuporabna. Vse cene izdelkov bodo tako označene tudi z ameriškim dolarjem. Zimbabve pa istočasno pretresa tudi izbruh kolere, ki je do danes po ocenah svetovne zdravstvene organizacije zahtevala življenja že več kot 3000 ljudi. S kolero se je tako do sedaj okužilo že več kot 60 tisoč ljudi. Po besedah člana Svetovne zdravstvene organizacije je epidemija ušla iz nadzora zaradi sesutja zdravstvene infrastrukture.
Hrvaška se lahko v pridruževanju Evropski uniji poleg nasprotovanja Slovenije sooči tudi z negativnim mnenjem Nizozemske. Za Nizozemsko ter morda tudi Belgijo in Veliko Britanijo naj bi bilo problematično poglavje o pravosodju in temeljnih človekovih pravicah. Zaradi pritožb glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, da Hrvaška ne sodeluje s haaškim sodiščem, naj bi omenjene države že izrazile negativno stališče pri odpiranju tega poglavja. Sodelovanje z omenjenim sodiščem je pogoj za vstop hrvaške v evropsko družino. Po nekaterih komentarjih pa je tudi tokratna grožnja o ustavitvi pogajanj zrasla na zelniku Slovenije.
NEWS FROM SLOWENIA
Kot smo že poročali v prvem jutranjem BritOFFu, je slovenska demokratska stranka na včerajšnji seji državnega zbora zagrozila z obstrukcijo glasovanja o pridružitvi Albanije in Hrvaške v NATO pakt, če ne bo sprejeto zaključno poročilo o proračunu za leto 2007. Kaj je sporno pri sprejemanju zaključnega poročila, je razložil član SDS Jože Tanko.
Vlada je v okviru navideznega boja proti gospodarski krizi sindikatom javnega sektorja že poslala predlog o usklajevanju plač v javnem sektorju, po katerem bi celoten proces zamaknili za nekaj mesecev v prihodnost. Do napovedanega sestanka Ekonomsko socialnega sveta socialnih partnerjev pa ni prišlo. O razlogih za odpoved sestanka in komuniciranju med sindikati in vlado pa smo govorili s sekretarjem sindikata državnih organov Slovenije Dragom Ščernjavičem:
Kot smo poročali včeraj, je Študentska organizacija v Ljubljani uspela v prizadevanjih za znižanje cen študentske prehrane. Tako je 14 ponudnikov znižalo svoje cene ter s tem nekoliko omililo podražitve v začetku leta. Več o tem, kako so potekali pogovori med ŠOU Ljubljana in ponudniki prehrane, pa je povedal član ŠOU David Božič:
Slovenija bo v sklopu opazovalne misije Evropske unije v Gruziji na zahod te države v okolico kraja Zugdidija poslala dva slovenska policista. Policista baje že imata izkušnje z mednarodne misije na Kosovu. Misija v Gruziji, ki se je pričela s prvim oktobrom prejšnjega leta, naj bi zagotavljala uresničitev sporazuma med Gruzijo in Rusijo. Slovenija pa naj bi se po besedah višjega policijskega inšpektorja Marka Rodeta že pripravlja na morebitno misijo v Gazi.
OFF je spisal Igor.
Komentarji
komentiraj >>