Prejšnji teden se je začel optimistično z vero v moč demokracije. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je sporočila, da bodo dopolnilne študentske volitve ta teden v torek in sredo. Potekale bodo na sedmih ljubljanskih fakultetah, kar nanese 84 kandidatov, med katerimi se bodo študentje odločali na podlagi kritičnih premislekov.
Da ne bi ponovno prišlo do izbrisa oz. zapletov s takimi in drugačnimi pošiljanji kandidatur, je volilna komisija tokrat obogatena za 4 člane. Češnja na smetano pa je tudi njena nova predsednica. Hkrati bodo te volitve korak k temu, da se bo ŠOU v Ljubljani ponovno priključil k družini ŠOSa.
V koš nezaključenih in nedorečenih študentskih zadevic pa še vedno sodi saga 'Boni'. V zvezi s tem je prejšnji teden padel nov predlog, tokrat s strani Liberalne demokracije Slovenije. Njihov poslanec Ljubo Germič ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve predlaga ureditev študentskega prehrambenega režima z močnim socialnim poudarkom. Študente bi se glede na gmotni položaj razvrstilo v razrede, ki bi bili glede na svojo finančno veličino temu primerno subvencionirani. S tem bi po njihovem subvencioniranje bonov doseglo namen, zaradi katerega so študentje deležni tovrstne pomoči.
V LDSu so poudarili še, da to v teh težkih časih in razmerah ne bi pomenilo dodatnega »cuzanja« državne blagajne, saj bi ista sredstva le drugače razporedili. Kdo ve, morda pa bo čez čas kdo predlagal, da bi še tu privarčevali kak evro. Smo odprti za predloge. Omenjen predlog Ljuba Germiča bi bil bolj izvedljiv s pomočjo elektronskih plačilnih kartic, še dodajajo. Ta bi imela moč plačevanja v vseh na razpisu izbranih gostinskih obratih, hkrati pa bi lahko tako dolgoročno znižali stroške, ki nastanejo s prodajo bonov in podobnimi procesi. Ker je uradni predlagatelj na službeni poti nikjer drugje kot v Bruslju, nam bo besedo ali dve o tem zaupal Slavko Gegič.
Pa popestrimo pregled dogodkov s še enim delom telenovele Takšna in drugačna nesoglasja v ŠOU v Ljubljani. Tokratni del je že malce detektivsko obarvan.
Govorimo o anonimnem pismu, ki ga je prejel predsednik ŠOSa Danijel Bandelj. In ne, ni šlo za kakšno pisemce polno občudovanja ali pozorno gesto okoli Valentinovega. Tega so Bandlju verjetno pokvarili z očitki o dvojnih merilih. V to so posumili zaradi dveh nasprotujočih si dogodkov. Omenjeni nemoralnež naj bi bil po mnenju anonimnih pošiljateljev za predsednika Študentske organizacije na Primorskem daljnega leta 2007 izvoljen na prirejenih volitvah. Kot tak zato ne more biti predstavnik študentov. In kot tak si potem še drzne izločiti ŠOU v Ljubljani iz organizacijskih oblik ŠOSa z utemeljitvami o ogroženosti demokratičnosti študentskega organiziranja.
Seznam Bandljevih zločinov s tem še ni končan. Anonimneži menijo, da je ta povezan z Neodvisno študentsko mrežo in da ni sam v tem. Povezan naj bi bil s študentsko poslansko skupino Nisi sam. Te obtožbe je Bandelj nemudoma zanikal, za izbris ŠOU v Ljubljani iz ŠOSa pa je dejal, da je tako odločilo razsodišče ŠOSa in ne predsedstvo. Pa jih je, kajne? Anonimno pismo je označil za t.i. politični konstrukt pred prej omenjenimi dopolnilnimi volitvami Univerze v Ljubljani. Jap, še vedno govorimo o študentskih volitvah, ki z vsako potezo dobivajo razsežnosti parlamentarnih. Morda se bo kdaj ugotovilo, da so bili incidenti v Piranskem zalivu študentsko maslo.
Danijel Bandelj je opozoril na ugotovitve nadzorne komisije ŠOSa, da naj bi bile volitve ŠOU na Primorskem, ki jih navajajo anonimneži, izvedene pravilno. V poročilu nadzora volitev v ŠOU na Primorskem pa je član nadzorne komisije ŠOSa zapisal, da naj bi prišlo »do določnih kršitev med potekom volitev v študentski zbor, ki so v precejšnji meri vplivale na potek in zaključek volitev«. AHA!
Predsednik Samostojne akademske skupine Matej Poklukar, torej predsednik tiste poslanske skupine, s katero naj ne bi bil povezan Bandelj, anonimnih obtožb ni želel komentirati. Je pa prijazno opozoril na namigovanja v študentskih krogih. Tu naj bi se očitno govorilo, da ŠOU na Primorskem ne vodijo študentje, marveč direktor tega Sebastjan Kokl. In ko smo ravno omenjali politiko, s tem se strinja tudi koprski župan Boris Popovič. Upamo, da ste si vsaj malo zapomnili kdo obtožuje koga in zakaj.
Naključje ali ne, v podmladku Nove Slovenije so rekli, da naj Bandelj kar gre. Vstop v letošnje leto so Nsi-jevski mladinci pričeli z opozorili študentski organizaciji naj ukrepa v zvezi s - čim pa drugim kot - podražitvijo študentske prehrane. Ideja o odstopu tokratnega »bad guya« je z njihove strani zacvetela že v zimskem januarju, predvsem zaradi Bandljevih izjav o prenapihnjenosti zadev v zvezi z boni. Ob tem je podmladek Mlada Slovenija zaskrbelo, da Danijel Bandelj izgublja stik z realnostjo. V ponovni zahtevi za odstop pa se podmladčani ne čutijo same. Tu je še množična štiri tisoč članska skupina Facebook, ki se imenuje ŠTUDENTSKI POZIV: Predsednik ŠOS-a Danijel Bandelj mora odstopiti.
Pravnomočnost Facebook skupine še preiskujemo, v kolikor se ta potrdi, se nam obetajo velike spremembe. Adijo Dimitrij Rupel, Cerkev bo začela plačevati davke, Slovenija bo zapustila Nato, morda pa se nam hitreje obeta tudi gradnja džamije.
Sedaj pa ena vesela za Štajerce. Prejšnji teden so se dobili rektor mariborske univerze Ivan Rozman, velenjski župan Srečko Meh in ravnatelj Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Boris Štih in se podpisali pod pomemben dokument. Pomemben je za bodoče študente in študentke, ki nameravajo, kljub priporočilom o študiju naravoslovja, zaplavati v glasbene vode. Podpisali so namreč pogodbo o zagotavljanju pogojev za ustanovitev Akademije za glasbo s sedežem v Velenju. Pogodba je ključna za zagotavljanje sredstev za pripravo in izvedbo programov. Prva srečna generacija se bo na te lahko vpisala v študijskem letu 2010/11. Da je to dobrodošla poteza pritrjuje dejstvo, da je v celotnem slovenskem prostoru premalo učiteljev z glasbenega področja, tako v osnovnih in glasbenih šolah kot tudi v glasbenih gimnazijah.
Vprašanje pa je, če bodo glasbeni ustvarjalci kaj pripomogli k slovenskim rešitvam ob gospodarski krizi. Premier Borut Pahor je po petkovem obisku na Inštitutu Jožeta Štefana namreč povedal, da v teh težkih in negotovih časih vlada stavi predvsem na vlogo znanosti. Predlagan proračun, o katerem se bo kmalu razpravljalo v Državnem zboru, predvideva za skoraj 12 % višja sredstva v namen raziskav in razvoja. Ali sem sodijo tudi humanisti in družboslovci pa bomo videli ob morebitnih spremembah zakona o raziskovalnih dejavnostih ter ob vpogledu predloga za zakon o univerzah.
Ne vemo, ali bodo ti podatki kaj vplivali na odločitve letošnjih maturantov, ki so imeli konec tedna možnost malce pokukati v prostore svojih bodočih študijskih ustanov. Da raziskovanje mest in njegovih bolj ali manj študijskih čarov ne bi bilo preveč zahtevno, so jih že večkrat omenjene organizacije obtežile z brošurami, zemljevidi mest ter označenimi avtobusnimi progami ter podobnimi taborniškimi pripomočki, za kompas nismo prepričani. S tem so jih pričakali že na železniških postajah, na voljo so jim bile infotočke in celo brezplačna informativna telefonska številka. In ne, to ni bila zafrkancija.
Upamo, da so ti dnevi bodočim študentom pomagali k razmisleku o nadaljnjih usodnih korakih, ki jih bodo zaznamovali za celo življenje. In ja, sedaj se zafrkavamo. Bodočim brucom in bruckam pa vseeno toplo priporočamo, da si povprečno uro bodoče visokošolske ustanove vseeno ogledajo ob kaki vsakodnevni priliki. Ko ni povsod prijaznih obrazov, zloščenih tal in ploščic ter na trume ljudi, ki padajo po tleh od navdušenja nad študiranjem ali poučevanjem na kaki od šol. Maturantje in maturantke, če le utegnete.
Imamo pa še nekaj idej za zanimivo preživljanje časa ta teden.
ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK
Danes ob 17 uri se lahko udeležite okrogle mize na temo Slovenija in EU: pomoč Afriki ali sodelovanje z Afriko? Debata bo potekala v Centru Evropa na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Udeležba je brezplačna, prisotnost pa hitro potrdite na telefonski številki (01) 438 22 70.
Na isti številki se lahko »čekirate« tudi za ogled ženske vokalne skupine Katice, ki bo v sredo na istem kraju ob 18 uri.
Jutri lahko obiščete teoretski seminar oddelka za Etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete in poslušate predavanje z naslovom »Slovstveni folklorist na terenu«. Ta bo ob 18 uri na Zavetiški 5, v predavalnici 2.
Če pa je vaš interes usmerjen v prevajanje poezije v angleščino, pa se lahko udeležite predavanja, kjer bosta o tem spregovorila dr. Andrej Rijavec in dr. Miha Pintarič v četrtek ob 17 uri v knjigarni Filozofske fakultete.
Med predlogi in obtožbami slalomirala Julija Somrak