OFF PROGRAM NAPOVEDNIK
Koalicijske sile, združene v osvobodilnem boju proti islamskim aktivistom, so v terorju. Strah jih je, tresejo se od groze. Odkar se je v Savdski prestolnici Riad zatreslo in sesulo nekaj stavb, življenje pa izgubilo 34 nedolžnih ljudi, se angleško govoreči del sveta boji novih napadov. State Department je ameriške patriote posvaril pred morebitnim terorističnim napadom v Džedi, v Savdski Arabiji. Tamkajšnji generalni konzulat je namreč prejel nepotrjeno sporočilo, da bo naslednja tarča neka stanovanjska četrt, ki jo pretežno naseljujejo Američani. Sicer pa vsem ameriškim srcem odsvetujejo obisk vzhodnega dela Afrike in jugovzhodne Azije.
Avstralsko zunanje ministrstvo je svojim državljanom svetovala, naj ne hodijo v Malezijo, Singapur, na Filipine, Tajsko, Vzhodni Timor in Brunei, če ni ravno nujno. Zelo podobno je bilo sporočilo Nove Zelandije. Velika Britanija pa je odpovedala vse lete v Kenijo in iz nje. Zaradi tega skrajno domiselnega ukrepa je dobrih tisoč britanskih turistov obtičalo v Keniji in ne morejo domov. Britanski ambasador v Keniji jih skuša pomiriti z informacijo, da ne ve, kdaj bodo leti ponovno vzpostavljeno in naj skušajo čim bolj uživati v tej divji afriški deželi.
Britanska vlada je poleg turističnih letov ukinila tudi vse trgovske letalske povezave z Nairobijem, kar je kenijsko vlado popolnoma osupnilo. Utemeljitev, da se je v Kenijo baje vrnil Al-Kaidovec Fazul Abdulah Mohamed, se jim ne zdi smiselna. Še posebej ne ob dejstvu, da je kenijska vojska na najvišji stopnji pripravljenosti na teroristični napad.
Prevladal pa je strah. Američani, Britanci, Avstralci in Novozelandci ponovno združeni. Tokrat v koaliciji prestrašenih.
OFF PROGRAM
Združene dežele demokracije so Varnostnemu svetu Združenih narodov predstavile predelan osnutek resolucije o povojnem Iraku. V njej so si podelile vsa pooblastila za umik sankcij Združenih narodov proti Iraku in za odločanje o njegovi nadaljnji usodi. S tako imenovanim novim osnutkom resolucije, v kateri ima z nekoliko premetanimi stavki osrednje mesto še vedno Amerika, se popolnoma strinjata le Velika Britanija in Španija. Ostale države v spremenjenem osnutku pogrešajo predvsem jasen opis mandata za koordinatorja Združenih narodov v Iraku. Ampak ZDA so pač vajene vloge “one man banda”.
Pogumni ameriški vojaki so v 191-ih škatlah našli 850 milijonov ameriških dolarjev in 100 milijonov evrov, ki si jih je iz iraške centralne banke za zmeraj sposodil Huseinov sin Kusaj. Škatle z denarjem, skrite po različnih vladnih palačah v Bagdadu, so, kot zatrjujejo, ameriške oblasti vrnile bagdadski banki, a te informacije razen Američanov samih ni potrdil še nihče.
Američanom skrajno neljuba oseba, prvi Palestinec Jaser Arafat, je po srečanju z visokim predstavnikom Evropske unije Javierjem Solano v Ramali zahteval, naj evropski imperij s pritiskom na Izrael doseže sprejetje bližnjevzhodnega časovnega načrta. Gre za načrt, ki so ga z združenimi močmi pripravile ZDA, Evropska unija, Združeni narodi in Rusija. Načrt predvideva vzpostavitev palestinske države v roku treh let. Arafat je menil, da je pritisk s strani ZDA in EU nujen, da bi Izrael sploh začel uresničevati časovni načrt.
Medtem ko se je vse manj zaželeni vodja Palestincev pogajal z Evropejci, pa je palestinski minister za pogajanja Sajeb Erekat odstopil s položaja. Če smo natančni, je spisal sestavek o svojem odhodu, a brez navedenega razloga zanj, in ga izročil premieru Mahmudu Abasu. Ta je Erekata prosil, naj mu omogoči teden dni za kontemplacijo o njegovi odstopni izjavi. Erekat je palestinskega premiera zapustil prav dan pred predvidenim srečanjem Abasa s prvim izraelskim klavcem Arielom Šaronom.
Preselimo se še na nemirni Mediteran. V Rimu so pred nekaj meseci začeli igrati mjuzikal o življenju in delu matere Tereze, ki je trenutno najbolj obiskana predstava v Italiji. Igralci, plesalci in pevci skozi pesem, ples in recitacijo pripovedujejo o življenju albanske redovnice, ki je vse svoje življenje v Indiji posvetila boju proti lakoti, revščini in bedi. Muzikal je postavilo gledališče s severa Italije. Mater Terezo prikazuje kot prepričano in zavzeto borko na strani pravice. V pravem italijanskem katolioškem duhu, seveda.
Kako pa kaj nemirni Balkan? Tam bivajoči Nenad Čanak, ki vodi Ligo socialdemokratov Vojvodine in predseduje vojvodinski skupščini suvereno izjavlja, da se njegova stranka že vrsto let zavzema za samostojno Srbijo in da bo zato v parlamentu državne skupnosti Srbije in Črne gore ustanovila skupni poslanski klub z Demokrščansko stranko Srbije srbskega pravosodnega ministra Vladana Batiča. Čanak je še poudaril, da lahko samo samostojna Srbija in samostojna Črna gora na zdravih temeljih kreneta v širše povezave.
Naš športno navdahnjeni Tone Rop je, še vedno pod vtisom nogometne igre z Michaelom Schumacherjem, zjutraj odpotoval na Dunaj. Najprej je skupaj z avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schuesslom ob konstruktivni debati o tem in onem prigriznil pristno avstrijsko Sacherjevo tortico. Potem se je s predsednikom Thomasom Klestilom srečal ob čisti avstrijski rasi iz Slovenije izvirajočih lipicancev. Udeležil se je tudi odprtja prenovljene Knafljeve ustanove, kjer je s kozarcem rujnega počastil spomin na slovenskega duhovnika, na pobudo katerega so ustanovili fondacijo za štipendije za Slovence, ki so takrat študirali na Dunaju, in s tem prispevali k nastanku slovenskih izobražencev.
Slovenski izobraženci sociološko-komunikološko-novinarskega kalibra pa so se zbrali, da bi pokomentirali knjigo »Mediji in nasilje« doktorja Dragana Petrovca.
Udeleženci so se spraševali o razlogih in posledicah prikazovanja ekstremnega nasilja v informativnih medijih. Da je to nepotrebno, je ugotavljala dr. Sandra Bašič Hrvatin, saj da je taka vrsta nasilja popolnoma dehumanizirana in zatorej brez funkcije. Dr. Vlado Miheljak je o poslanstvu medijev v povezavi z nasiljem vedel povedati naslednje:
/IZJAVA/
Člani omizja so ugotovili, da je nasilje sestavni del informativnih programov in zatorej tudi znaten vir zaslužka komercialnih medijev. Uredniku Slovenskih novic Marjanu Bauerju so na podlagi senzacionalistično prezentiranega nasilja očitali ustvarjanje predsodkov. Da je Balkan neciviliziran in da so dolenjski Romi nagnjeni k delikventnosti, so bili samo nekateri od njegovih protiargumentov.
Dr. Miheljak se je odločno izrekel proti zakonski prohibiciji nasilja in poudaril pomen samoregulacije medijev. Pojem samoregulacije pa ni bil po volji uredniku Dela Urošu Šoštaršiču, saj ga je označil za konstrukt, ki je v praksi neuresničljiv.
»Če otroci ob polnoči gledajo porniče, to ni problem kanala, ki jih predvaja,« pa se je glasilo edino mnenje na temo pornografije. S tem se je tiho strinjal celo inšpektor Ivan Pal, ki je navsezadnje zaslužen za splošno prepoved predvajanja pornografije v Sloveniji.
Razprave so se tako večinoma gibale v območju teorije, splošen vtis pa je bil, da današnje stanje na področju medijskega prikazovanja nasilja v Sloveniji še ni alarmantno.
Komentarji
komentiraj >>