V bližini sodobnega konferenčnega centra ExCel v Londonu, kjer danes poteka vrhunsko srečanje skupine 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih držav - G20, se je znova zbralo več sto protestnikov. Okoli 40 nasprotnikov vrha se jih je pred tem podalo proti londonski borzi, kjer jih je zadržala policija. Protestniki pa so se zbrali tudi v osrednjem londonskem finančnem središču City in v bližini znamenitega mostu London Bridge. Oblasti so v centru ExCel sicer poostrile varnostne ukrepe. Železniške povezave, ki so vodile do centra, so bile delno ukinjene, ceste pa so bile zaprte.
Špansko državno tožilstvo je zaprosilo sodišče v Madridu, naj začasno ustavi proces proti nekdanjemu izraelskemu obrambnemu ministru Benjaminu Ben-Eliezerju in šestim drugim visokim predstavnikom izraelske vojske, ki jim sodijo zaradi izraelskega letalskega bombardiranja četrti Al Daradž v mestu Gaza v letu 2002, v katerem je takrat umrl domnevni vodja palestinskega gibanja Hamas Salah Šehadeh in še 14 civilistov, večinoma otrok. Razlog za ustavitev naj bi bilo dejstvo, da v Izraelu že poteka podoben proces. Sojenje so v državi, ki za primere zločinov proti človečnosti in genocida priznava načela univerzalne jurisdikcije, sicer sprejeli po tem, ko so se nanje zaradi omenjenega incidenta obrnili iz Palestinskega centra za človekove pravice.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v intervjuju na nekem avstrijskem radiu v okviru sklopa vprašanj glede hrvaško-slovenskega mejnega spora ponovno dejal, da Hrvaška vztraja pri reševanju vprašanja meje s Slovenijo po pravni poti, obenem pa Sloveniji ponudil sklenitev sporazuma o slovenskem dostopu do odprtega morja, ki ga želi Ljubljana. Kot je pojasnil, ima pri tem v mislih predvsem pravico do prostega prehoda do odprtega morja skozi hrvaške vode, ki pa jo Slovenija v skladu z mednarodnim pravom sicer že ima.
Slovenska vlada je po besedah premierja Boruta Pahorja skrajšala roke za pripravo predlogov novih protikriznih ukrepov. Tako naj bi že prihodnji teden imeli nabor ukrepov, ki jih bo vlada predlagala v razpravo socialnim partnerjem za premagovanje krize. Sicer so se v luči solidarnosti in socialne povezanost odločili, da Rdečemu križu in Karitasu iz rezerv interventno namenijo po pol milijona evrov. Pri Rdečem križu pa trenutno razmišljajo o drugih stvareh. Po besedah njihovega generalnega direktorja Janeza Pezlja, si zaradi njihove pomembne vloge pri vzdrževanju kvalitete življenja ranljivih ljudi želijo predvsem, da bi se njihova dejavnost nagradila s poimenovanjem cest, ulic in trgov.
KROFF je pripravila Poli.
Komentarji
komentiraj >>