KAJ PA ŠTIPENDIJE?
Kaj so štipendije? Kakšen je njihov namen? In kakšna naj bi sploh bila naravnanost štipendijske politike države? Štipendije naj bi predstavljale dopolnilni in v nekaterih primerih nujni prejemek, ki je namenjen kritju stroškov povezanih s študijem. Njihov namen je torej omogočiti študiranje čim večjemu krogu ljudi. Štipendijska politika države bi po tej logiki morala biti pozitivno naravnana in bi morala omogočati rast števila štipendij. Več štipendij pomeni več študentov in - čim več ljudi študira, večji je priliv novih zamisli, znanja in energije v družbo, kar pripomore k hitrejšemu razvoju le-te. Zato bi bilo zmanjšanje sredstev za štipendije nespametno dejanje.
In ravno to se je zgodilo. Vlada je ob ujmi ekonomske krize objavila rebalans proračuna. Novi proračun, kot je ponosno oznanila, vsebuje povečanje sredstev za socialne transfere za kar 140 milijonov evrov. To se odraža na vseh postavkah, razen, začuda, na tisti, namenjeni za štipendije. Še več, sredstva namenjena štipendiranju so celo zmanjšana za 6,8 milijona evrov. Danijel Bandelj, predsednik ŠOS-a, o tem pravi ...
Na drugi strani ministrstvo zmanjšanje postavke opravičuje s približevanjem realnemu stanju. Mateja Sedej, vodja sektorja za vseživljenjsko učenje in štipendiranje na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve, pravi:
Če hočemo razumeti razloge, zakaj sredstva za štipendiranje v prejšnjem letu niso bila popolnoma porabljena, se moramo vrniti nazaj v vroče poletje 2007, ko se je zakuhal čisto novi enotni zakon o štipendiranju. Priprava zakona, v kateri je aktivno sodeloval tudi ŠOS, je trajala kar dve leti in naj bila dokaz, da nekdanja SDS-ovska vlada vendarle nekaj da na uboge študente. Zadnje spremembe zakona pojasnjuje Mateja Sedej.
Stališče ŠOS glede starega zakona in možnostih sprememb je podal predsednik ŠOS.
Pravi razlog, zakaj je del sredstev ostal neporabljen, je torej prenizek cenzus, ki so ga sicer študentje z uspešnimi amandmaji uspeli zvišati še za časa nekdanjega ministra Drobniča. Ob napovedih zvišanja štipendij so predstavniki študentov konstantno, toda neuspešno opozarjali, da so to pač nerealne obljube, ki brez korekcije Zakona o štipendiranju in vseh podzakonskih aktov ter posledičnega povečanja dostopnosti štipendij tako študentom kot dijakom ostajajo le politikantsko govoričenje.
Tako smo sedaj v nekoliko bizarni situaciji, ko ob gospodarski krizi, ki že tako tolče študente, država z zaostrovanjem pogojev študentskega dela in s podražitvami bonov zmanjšuje postavke za tiste inštrumente, ki dejansko omogočajo izobraževanje večjemu številu študentov in dijakov. Soočeno s tem dejstvom, je ministrstvo pripravilo novelo zakona, ki nekoliko zvišuje cenzus in tako poskusilo pridobiti soglasje predstavnikov študentov v Svetu.
Delno se je s tem strinjal tudi ŠOS, čeprav so zahtevali več:
Ostaja dejstvo, da je zakonodaja slabo zastavljena. Zato je nujno doseči dogovor, ki bo dober za študente in sprejemljiv za državo, in popraviti celostno podobo štipendijske zakonodaje:
ŠOS se je sicer znašel v nezavidljivem položaju: po eni strani ne daje soglasja noveli zakona, po drugi pa zakon pozdravlja. Pozdravlja ga pač zato, ker vseeno prinaša rahlo izboljšanje stanja štipendiranja, oziroma povečanje cenzusa, in bi bilo neodgovorno zavreči že doseženo. ŠOS torej čaka na parlamentarno obravnavo novele zakona, ko bo lahko javno apeliral na prave barve naše vlade in dosegel morebitno povišanje cenzusa.
ŠOS torej še ne meče puške v koruzo, kako dolgo bosta z ministrstvom še živela na koruzi, pa bo odvisno od pogajalskih spretnosti in sprejemanja kompromisov, primernih za vse.
Štipendije... Slaviša M
Komentarji
komentiraj >>