Ponedeljek, 13. 4. 2009
Klemen Kozjek
* Gonilna sila ženskega avtorskega rocka Polly Jean Harvey in multi-instrumentalist John Parish se poznata že dobri dve desetletji. Vse se je začelo leta 1987 na zabavi ob njenem osemnajstem rojstnem dnevu, ki so se je udeležili tudi člani takratnega Johnovega benda 'Automatic Dlamini'. Polly je v tistem času že ustvarjala glasbo in posnetke pošiljala Johnu, ki je bil navdušen predvsem nad njenim vokalom in fantje so jo kmalu povabili medse. V skupini, ki sicer nikoli ni prestopila lokalnih meja, je kot kitaristka, saksofonistka in spremljevalna vokalistka sodelovala do leta 1991. Nato je ustanovila svoj trio poimenovan PJ Harvey, ki je sicer sorazmerno hitro razpadel in je tako po dveh albumih sama ostala lastnica te blagovne znamke. Njuno sodelovanje se z odhodom iz skupine, seveda, ni končalo. John je koproduciral dva in kot glasbenik sodeloval na treh njenih albumih. Z mnenji in nasveti ji pomaga tudi kadar kot soustvarjalec ni podpisan.
Za tesnejše sodelovanje v obliki dueta sta se doslej enkrat že odločila. Pred trinajstimi leti je nastal 'Dance Hall At Louse Point', ki je ostal nekako v senci takratnih Harvey-inih solističnih plošč. Sodobna blues rock plošča, polna nebrzdanih eksperimentov in nenadnih preobratov, je bila precej zahtevno poslušanje. Vlogi sta na novem izdelku 'A Woman A Man Walked By' porazdeljeni enako kot na njegovem predhodniku. Parish, ki je sicer v prvi vrsti kitarist, skrbi za glasbo, medtem ko je PJ Harvey zadolžena za besedila in vokalno izvedbo. Pri produkciji je pomoč nudil Mark Ellis, bolj znan pod psevdonimom Flood. Celoten album je v osnovi nastal tako, da je bila najprej posneta instrumentalna skladba, v nekaterih primerih je imela celo že naslov, nato pa ji je Polly dodala besedilo. Zdi se, da ji tak način sodelovanja zelo ustreza, saj se lahko popolnoma posveti petju in Johnu prepusti ukvarjanje z instrumenti. Tudi zato, ker je na tem področju preprosto boljši od nje. Rezultat je zvočno in razpoloženjsko zelo raznolik zbir pesmi. Ustvarjeno ozračje je na trenutke prijetno in očarljivo, a se lahko sunkovito spremeni v izprijen, z agresivnostjo prepojen mračen svet, poln srčne bolečine.
Temu primerno je vokal lahko v nekaterih delih prijetno melodičen, spet drugje Harveyeva surovo besni in divje kriči. Vsekakor pa je slišati, da v petju uživa. V sladkobnih 'Leaving California' in 'The Soldier' z izleti v visoke oktave spominja na podobne skladbe z zadnjega solističnega albuma 'White Chalk'. V siloviti 'Pig Will Not' jo slišimo jezno bevskati, v zafrkljivi naslovni skladbi celo srdito preklinjati. Tudi, ko besedila niso prvoosebna oziroma osebno izpovedna, se Polly z junaki svojih pripovedi prepričljivo poistoveti.
Posebej velja izpostaviti še uvodno, zaradi svoje drugačnosti v primerjavi z ostalimi, kar malce varljivo skladbo 'Black Hearted Love', ki je upravičeno izbrana za prvi single. Gre namreč za najbolj poslušljiv moment plošče in bo kot taka bržkone privabila širši krog poslušalstva. Čeravno precej preprosto, z močnim kitarskim rifom oplemeniteno pop skladbo, lahko v nedogled poslušamo brez, da bi nam začela presedati.
'A Woman A Man Walked By' je vznemirljiv album, poln presežkov. Nikakor ni lahkoten, a je kljub temu veliko bolj zabaven kot njegov predhodnik. Ponuja zanimivo ravnovesje med eksperimentom in ustaljenimi, splošno veljavnimi oblikami popularne glasbe. Prav škoda, da sta glasbenika v intervjuju za britanski Guardian, resda nekoliko šaljivo izjavila, da bomo na tretjega čakali vsaj tako dolgo kot smo na drugega.
pripravil Klemen Kozjek
Komentarji
komentiraj >>