Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Fotografiranje s stativom (3610 bralcev)
Torek, 12. 3. 2002
pavelk



V nocojšnji Fotki smo govorili o fotografiranju s stativom. Stativ (stojalo, tripod,..) je bil včasih nujni sestavni del fotografiranja (saj so bili časi osvetljevanja dolgi tudi po nekaj dni), danes pa predstavlja predvsem sredstvo za izboljšanje kvalitete fotografij in fotografiranje stvari, ki jih sicer (v dani situaciji) ne bi mogli. Nekateri fotografi trdijo, da je potrebno za uspešno fotografiranje s stojali imeti vsaj dva različna stativa, šele nato lahko človek postane ustvarjalen (podobno trdijo nekateri za uporabo fleša(ov)).
Fotografiranje s stativom je uporabno predvsem pri studijski fotografiji, nočni, eksperimentalni in športni fotografiji. Pri športih se pogosto uporablja le monopod stojalo, torej palica, ki omogoča lažje in zanesljivejše sledenje tistih, ki športajo. Studijska fotografija je tako ali tako poglavje zase in pri te je uporaba stativa še vedno skorajda nepogrešljiva. Pri nočni in eksperimentalni fotografiji pride stativ prav v povezavi z različnimi občutljivostmi in lastnostmi filmov. Zanimive rezultate (zrnatost in ostrino) lahko dobimo s kombinacijo zelo občutljivih filmov (cca 3200 ISO) in uporabe stativa, prav tako je možno eksperimentirati z takoimenovanim obarvanjem (yellow cast) barvnih fotografij. Efekt, ki je sicer zelo moteč (kadar nam zaradi umetne svetlobe in daljše ekspozicije slike izpadejo čudno rumene, rdeče ali podobno), se da z malo premišljenosti s pridom izkoriščati. Če pa nam ni do tega, imamo še vedno možnost uporabe posebnega filma za umetno svetlobo ali pa filtra za korekcijo svetlobe. Oba načina izničita obarvanost.
Kar se tiče samih tehničnih lastnosti stativom, na katere velja biti pozoren, sta to gotovo prilagodljivost (Stativ naj bi bil načeloma čim bolj raztegljiv, prilagodljiv in večnamensko uporaben, hkrati pa naj bi seveda ohranjal stabilnost in varnost. S področja prilagodljivosti najbolj slovijo stativi proizvajalca Manfrotto, a je na žalost njihova cena zelo neprilagodljiva (visoka). So pa vsekakor dobro merilo, kako naj bi stativ izgledal in deloval.) in pa njegova glava (Glava je pri stativu prav gotovo najpomembnejši del. Fino je, če je ploščica, na katero vpnemo ohišje fotoaparata snemljiva, saj to pomeni, da fotoaparata ni potrebno vsakič znova privijati na stativ, ampak preprosto le vpnemo ploščico (ki je vseskozi na fotoaparatu) v glavo stativa.
Kadar govorimo o fotografiranju s stativom je potrebno omeniti vsaj še dve stvari. Ena je daljinski sprožilec, ki je za uspešnost tovrstne fotografije pravzaprav neobhoden. O njem ne bi zgubljali besed, saj ima vsak model fotoaparata svojega. Druga stvar pa je, kako se izogniti stroškom povezanim z nakupom stativa in daljinskega sprožilca, hkrati pa vseeno malo poeksperimentirati in ugotoviti ali nas tovrstna fotografija sploh zanima. Vse, kar rabimo v takem primeru, je trda (a hkrati tudi stabilna in fototaparatu udobna) podlaga, npr. knjiga in kakšen kos obleke, ter uporaba samosprožilca (ki ga ima vsak fotoaparat). Pa veliko sreče.

Lp

Fotka


Komentarji
komentiraj >>